Iskanje
Zgodovina iskanj
Zgodovina iskanj je prazna!
Okolica
Seznam
Slovensko
Slovensko
English
O korpusu
Pomoč
Uporabljaš
enostavno iskanje
zapri
rdeča jagoda
rdeča jagoda
,
rdeče jagode
,
rdeči jagodi
"rdečimi jagodami"
rdečimi jagodami
več o iskanju
Napredno iskanje
Osnovne oblike
divji čebela (13)
Vrsta besedila
Časopisi (9)
Revije (4)
Vir
Delo (8)
drugo (4)
Delo Revije (1)
Več
zapri
Vir
Delo (8)
drugo (4)
Delo Revije (1)
Leto
2003 (13)
Natisni
zapri
Priprava pogleda za tiskanje
Število zapisov je 13.
Pripravi prvih
zapisov.
Pripravi naključnih
zapisov.
Pripraviš lahko pogled za največ 1000 zapisov!
Shrani
zapri
Izvoz podatkov v preglednico
Število zapisov je 13.
Izvozi prvih
zapisov.
Izvozi naključnih
zapisov.
Izvoziš lahko največ 1000 zapisov!
Prikazujem 1-13 od
13
konkordanc (0.234 sekund).
vrste os živijo samotarsko življenje, podobno kot mnoge vrste
divjih
čebel
. Ose se prehranjujejo na zelo različne načine,
ko imajo čmrlji prvenstvo v hladnejšem podnebju. Od vseh
divjih
čebel
so namreč prav oni najbolje prilagojeni nanj. Živijo
V Sloveniji živi okoli 30 vrst čmrljev (vseh
divjih
čebel
je kakih 540 vrst). Najpogostejši so Bombus
Divje
čebele
živijo še danes v drevesnih duplih, kjer si
Dolgo so mislili, da je najboljši tamkajšnji beli vosek
divjih
čebel
, ker je bil bolj odporen proti mrazu in
delavnicami za otroke. Praznovanje bodo obogatili s predavanjem Življenje
divjih
čebel
(ob 17. uri).
niti ni upošteval. Avtor je našel kar 317 vrst
divjih
čebel
(med njimi je tudi kukavičja čebela, ki
Divje
čebele
živijo še danes v drevesnih duplih, kjer si
počutijo na geopatogenih conah, so mačke, mravlje,
divje
čebele
, ose, hrošči, termiti, razni paraziti
le ena izmed nekaj več kot 550 vrst domačih in
divjih
čebel
, ki živijo v Sloveniji. Jo je pa
njegovo zdravilno vrednost in uporabnost voska v svečarstvu. Med
divjih
čebel
so sprva ropali v jamah in duplih dreves.
Najdobrodušnejša in izredno pridna živalca med
divjimi
čebelami
ima pri nas kar nekaj ljubiteljev, pa tudi
Kot je povedal strokovnjak za
divje
čebele
iz Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani, dr. Andrej Gogala