Dvignil je glas in ostro zaukazal: »Naredite avto, ki ne bo zgolj privilegij bogatih!« Zdi se skorajda neverjetno, da je takšno skrb za navadnega človeka izkazal mož, neposredno odgovoren za smrt milijonov zemljanov – Adolf Hitler. Nastala je legenda na štirih kolesih, ki so jo v enaki podobi proizvajali 65 let (1938–2003), krasila so jo mnoga imena, a najbolj se je obdržalo eno – beetle, Slovencem bolj znan kot hrošč.Ko je leta 1933 s kovčkom tedanjih mark in podrobnimi skicami nemški diktator obiskal Ferdinanda Porscheja, je ta skupaj s podjetjem Zündapp že razvijal ljudski avtomobil, po nemško Volkswagen. Tedaj so prvič omenili to skovanko, ki je kasneje postala sopomenka za eno največjih in tudi najbolj dobičkonosnih avtomobilskih podjetij. Finančna pomoč rajha je razvojnikom dobro dela, avto za dva potnika s tremi otroki, ki jih je lahko prevažal s 100 kilometri na uro, pa je bil nared leta 1938. »Le pet mark tedensko privarčujte in se z njim zapeljite,« je bil slogan, ki je ljudskega štirikolesnika (cenili so ga na 990 tedanjih mark, povprečna plača je bila 32 mark na teden) pospremil na pot. Imel je vse – zanimivo obliko, zmogljiv motor in privlačno ceno – le privlačnega imena ne. Kot da bi sicer natančnim Nemcem zmanjkalo idej, so ga sprva poimenovali KdF (Kraft durch Freude) Wagen, pozneje pa type 1.Dolgočasno ime ljudem, ki so ga hitro vzeli za svojega, ni bilo blizu, množična proizvodnja po koncu druge svetovne vojne, ko je avto postal dostopen smrtnikom povsod po planetu, pa je zakrivila nova in nova imena. Tako je type 1 v Belgiji postal coccinelle, v Kanadi weevil, Kolumbiji cucarron, Nemčiji käfer in Srbiji buba. Vsa poimenovanja pa najlažje prevedemo kot – hrošč. A moralo je preteči še veliko vode, da so neuradno ime za uradno sprejeli tudi v tovarni, in v katalogih iz leta 1967 so prvič zapisali, da je volkswagen type 1 pravzaprav volkswagen beetle.Prav šestdeseta leta so hrošču prinesla največ tržnega uspeha, rekordi so padali drug za drugim: tako je beetle 17. februarja 1972 potolkel rekord 15,007.034 prodanih vozil, ki je bil dotlej last Fordovega modela T, že leto kasneje pa so presegli številko 16 milijonov.Zanimivo, avta vse do leta 1967 sploh niso spreminjali. Čeprav je nesel zlata jajca, pa za spremembe preprosto ni bilo denarja. Podjetje Tatra je namreč v tožbi dokazalo, da so se oblikovalci pri hrošču zgledovali po njihovem avtu T97, in sodišče je leta 1961 odločilo, da mora Volkswagen Čehom plačati za tisti čas astronomske tri milijone mark odškodnine. To pa je pomenilo, da Nemci za razvoj in osvežitev obstoječega voznega parka preprosto niso imeli denarja.Toda uporabnikom se beetle še zdaleč ni zdel zastarel. Še več, postal je kultni avto, ki so ga za svojega vzeli predvsem hipiji in deskarji, pomembnost na sceni pa je potrjeval tudi z vlogo v hollywoodskih filmih, predvsem s komično serijo The Love Bug, v kateri se je proslavil športni volkswagen beetle – ljubkovalno Herbie – z dirkaško številko 53.Na srečo so Volkswagnu konec šestdesetih let zvezde svetile srečno, po izgubljeni tožbi si je finančno opomogel in zbral nekaj denarja za prvo resnejšo prenovo beetla. Tako je model letnika 1967 premogel motor s 40 kW (53 konji), 12-voltni sistem električnega generatorja, dvostopenjske brisalce, stikali za zaklenitev vrat tudi z notranje strani in voznikovo zunanje ogledalo. Beetla je lahko voznik pognal vse do maksimalne hitrosti 130 km/h, kar je bilo 20 km/h več od dovoljene čez lužo. In kar je bilo najpomembnejše – avto je ostal cenovno dostopen, saj so zanj zahtevali vsega 1640 dolarjev.A avtomobilska industrija je znana po vzponih in padcih. Konkurenca beetla seveda ni spala, predvsem severnoameriška, kjer so ford pinto, chevrolet vega in AMC gremlin naleteli na odličen odziv kupcev. Volkswagnu ni preostalo drugega, kot da zasnuje nov avto, ki bo spodbudil prodajne številke – leta 1974 so splavili še eno legendo, še danes priljubljenega golfa.Beetle seveda ni romal na smetišče, proizvodnjo so po letu 1978 nadaljevali v Braziliji in Mehiki, zadnjih tri tisoč z oznako ultima edicion pa so na pot pospremili sredi leta 2003. Zadnji je imel serijsko številko 21,529.464. A s tem legendarni štirikolesnik še zdaleč ni umrl. Na cesti jih je (kljub visoki porabi goriva) še vedno enostavno preveč, da bi nanj pozabili. Za največje navdušence pa so splavili tudi njegovega naslednika, novega beetla, ki pa množičnega navdušenja nad predhodnikom ni ponovil. Solze na oči vseh ljubiteljev pa gotovo zvabi spomin na slogan, ki so ga oglaševali ob slovesu: Neverjetno, tako majhen avto, pa tako velika praznina je nastala!vignil je glas in ostro zaukazal: »Naredite avto, ki ne bo zgolj privilegij bogatih!« Zdi se skorajda neverjetno, da je takšno skrb za navadnega človeka izkazal mož, neposredno odgovoren za smrt milijonov zemljanov – Adolf Hitler. Nastala je legenda na štirih kolesih, ki so jo v enaki podobi proizvajali 65 let (1938–2003), krasila so jo mnoga imena, a najbolj se je obdržalo eno – beetle, Slovencem bolj znan kot hrošč.