Fomalhaut b je torej vroč in plinast planet, podobno kot naš Jupiter, vendar s trikrat večjo maso, lahko ga obdaja tudi prstan iz ledu in prahu kot Saturn. S približno sto milijoni leti je pravi otrok med planeti. Od svoje zvezde je oddaljen približno 10,7 milijarde kilometrov (to je približno desetkratna razdalja Saturna od Sonca), kar je tudi ravno prav, da ga je Hubble sploh lahko opazil. Ko bi bil bliže, bi ga močna svetloba z zvezde lahko prikrila. To pa še ne pomeni, da v njeni bližini ni kakšnega manjšega planeta, velikega kot Zemlja, vendar ga teleskopi (še) niso zaznali. »Pravilo lovcev na planete zunaj Osončja je: sledite prahu. Disk materiala okoli zvezde potrjuje našo domnevo, da je tam gotovo še nekaj manjših planetov, vendar bomo morali na potrditev počakati, dokler v vesolje ne pošljejo Hubblovega naslednika. Ko bo 2013 začel delovati precej močnejši vesoljski teleskop James Webb , bo slika okoli Fomalhauta precej bolj jasna,« pravi Mark Clampin iz Nasinega centra Goddard, ki je sodeloval s Kalasom.