Hkrati je Bavčar nekaj desetletij sistematično zbiral poznanstva in zveze. Če je v osemdesetih nabral telefonske številke vseh, ki so kaj pomenili v civilni družbi, je na začetku devetdesetih spoznal vse pomembne osebnosti državne administracije in zlasti organov za notranje zadeve. Tudi v letih, ko se je zdelo, da njegova politična zvezda zahaja – denimo med letoma 1993 in 1997, ko je bil »zgolj« poslanec –, njegova pisarna ni samevala. V obdobju, ko so gospodarske družbe sestavljale strateške načrte za lastniško preoblikovanje, je bil Bavčar, četudi ni imel vplivne operativne funkcije, cenjen sogovornik tedanje ekonomske elite. Tesne stike s tedanjim direktorjem Istrabenza Jankom Kosmino (pa tudi s tedanjim direktorjem Petrola, danes že pokojnim Francem Premkom) je vzpostavil ravno v času, ko se je zdelo, da so Bavčarjevi zvezdniški trenutki minili.