Mož me je debelo gledal, odgovoril mi ni. Še v istem hipu me je povabil na pijačo. Ko sem tudi ta predlog zavrnil, je dvignil roke, pozdravil in šel svojo pot. »Temu pa res ni pomoči,« si je najbrž mislil. Sam sem se pred vročino zatekel v hlad svojega nikoli prevročega kabineta in zavrtal v »skrito bistvo« pasjih dni. Sled, ki morda vodi k odgovoru, sem, kot že večkrat v podobnih primerih, našel pri Niku Kuretu, v njegovem Prazničnem letu Slovencev. Tam piše, da so »pasji dnevi« po pratiki od 23. julija do 23. avgusta. Ob vročem Soncu jih zaznamuje Sirij, najsvetlejša zvezda v ozvezdju Psa. Ta v štirih tednih pasjih dni vzhaja na jutranjem nebu hkrati s soncem, »seirios« pa v stari grščini pomeni vroč. Vroča zvezda v ozvezdju Psa, v času, ko je v teh krajih najbolj vroče ... In zato naj bi bili ti dnevi pasji?