Maji so gledali na svet precej nenavadno in sledili svojim kreacijam skozi široko gibanje zvezd na nebu. Mislili so, da točka, na kateri se Rimska cesta zdi kot navpičen trak na nočnem nebu, predstavlja tako rast koruznega stebla kot trenutek stvarjenja. Svet je bil zanje živ organizem: če iz njega nekaj vzameš (kot v poljedelstvu), mu moraš tudi nekaj vrniti - najpogostejše vračilo pa je bila kri kot človekova najdragocenejša tekočina. Beseda kri je pomenila tudi boga in dušo in je bila sorodna z imeni za sonce in sanje. Maji so bili tudi prepričani, da lahko prikličejo tudi svoje svete prednike s puščanjem krvi in s prehajanjem v transe, ki so jih včasih prav čudno izzivali s halucinogenimi klistirji.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Maji maj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
gledali gledati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
na na predlog; tožilnik
svet svet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
precej precej splošni prislov; nedoločena stopnja
nenavadno nenavadno splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
sledili slediti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
svojim svoj povratni zaimek; ženski spol, množina, dajalnik
kreacijam kreacija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, dajalnik
skozi skozi predlog; tožilnik
široko širok splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
gibanje gibanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
zvezd zvezda samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
na na predlog; mestnik
nebu nebo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
Mislili misliti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
da da podredni veznik
točka točka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
na na predlog; mestnik
kateri kateri vprašalni zaimek; ženski spol, ednina, mestnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
Rimska rimski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
cesta cesta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
zdi zdeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
kot kot podredni veznik
navpičen navpičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=ne
trak trak samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
na na predlog; mestnik
nočnem nočen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, mestnik
nebu nebo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
predstavlja predstavljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
rast rast samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
koruznega koruzen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
stebla steblo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
kot kot podredni veznik
trenutek trenutek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
stvarjenja stvarjenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
Svet svet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bil biti pomožni glagol; deležnik, ednina, moški spol
zanje zame osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, navezna naslonskost
živ živ splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
organizem organizem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
če če podredni veznik
iz iz predlog; rodilnik
njega on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, rodilnik
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
vzameš vzeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
kot kot podredni veznik
v v predlog; mestnik
poljedelstvu poljedelstvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
mu on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
moraš morati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
tudi tudi členek
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
vrniti vrniti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
najpogostejše pogost splošni pridevnik; presežnik, srednji spol, ednina, imenovalnik
vračilo vračilo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
kri kri samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
kot kot podredni veznik
človekova človekov svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
najdragocenejša dragocen splošni pridevnik; presežnik, ženski spol, ednina, imenovalnik
tekočina tekočina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Beseda beseda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
kri kri samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pomenila pomeniti glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, ženski spol
tudi tudi členek
boga bog samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=da
in in priredni veznik
dušo duša samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
sorodna soroden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
z z predlog; orodnik
imeni ime samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, orodnik
za za predlog; tožilnik
sonce sonce samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
sanje sanja samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
Maji maj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
bili biti pomožni glagol; deležnik, množina, moški spol
tudi tudi členek
prepričani prepričan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
da da podredni veznik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
prikličejo priklicati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
tudi tudi členek
svoje svoj povratni zaimek; ženski spol, množina, tožilnik
svete svet splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
prednike prednik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
s z predlog; orodnik
puščanjem puščanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
krvi kri samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
s z predlog; orodnik
prehajanjem prehajanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
v v predlog; tožilnik
transe trans samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
jih on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
včasih včasih splošni prislov; nedoločena stopnja
prav prav členek
čudno čudno splošni prislov; nedoločena stopnja
izzivali izzivati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
s z predlog; orodnik
halucinogenimi halucinogen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, orodnik
klistirji klistir samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 1997
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Dnevnik
avtor: neznani novinar