pleme. To obredje je nekakšen karneval mask, s katerim naj bi »obnovili svet«. Obnavljajo ga vsakih petdeset let v čast zvezdi Signi ali po naše Siriju. Maske potem shranijo, da bi s tem označili »zgodovino sveta«. In ta njihov »arhiv« sega več kot petsto let nazaj! Kaj je pravzaprav tako pretresljivega v tem obredju? Dogonska legenda, na kateri obred temelji, pravi, da je Sirij zelo svetla zvezda, okoli katere kroži nevidna zvezda Po Tolo, ki je zelo majhna in zelo težka, njena obhodna doba pa znaša 50 let. Izročilo, ki je staro stoletja, je svojo prvo potrditev dobilo leta 1834, ko je Friedrich Wilhelm Bessel odkril anomalije v gibanju Sirija. Po dvanajstih letih opazovanj in računanj je postavil hipotezo, da okoli te zvezde kroži nevidno telo, ki ga je imenoval Sirij B in ki naj bi povzročalo te nenormalnosti. Leta 1862 je Alvan Clark s teleskopom tudi odkril to telo, ki je skrito v svetlobi mnogo večjega brata. Današnja astronomija je potrdila navedbe pravljic! Obhodna doba Sirija B okoli Sirija A je izračunana na 50.040 ± 9 let! Razmerje mas med Sirijem A in Sirijem B je 1 proti 62.790, in čeprav je premer bele pritlikavke samo 41.000 kilometrov, je njena masa enaka masi našega Sonca, kar samo potrjuje navedbe Dogonov. Toda presenečenje »par excellence« so risbe na stenah dogonskih svetišč. Te predstavljajo sliko gibanja Sirija B okoli Sirija A, ne le v »statični« obliki, temveč tudi v »dinamični« komponenti. Dogoni že stoletja poznajo dogajanja, ki so od nas oddaljena 8,5 svetlobnih let. Še več! Njihove »pravljice« govorijo tudi o tem, da se Sirij B zasuče okoli svoje osi v manj kot letu dni in poznajo še tretjo zvezdo v sistemu Sirija, ki potuje okoli Sirija A v večji oddaljenosti in v isti smeri kot Sirij B. Imenujejo jo Emme Ya in po njihovem ima ta zvezda svoj lasten satelit. In govorijo o še eni zvezdi, ki jo imenujejo Čevljar, ta pa naj bi obkrožala Sirij A v še večji oddaljenosti in v nasprotni smeri kot ostali dve.