središčno telo Osončja, Zemlji najbližja zvezda in najsvetlejše vesoljsko telo na našem nebu s sijem 27. magnitude; zorni kot pri pogledu z Zemlje je 0,5°, srednja oddaljenost 149,6 milijona km, masa 333 000 mas Zemlje, polmer 69 600 km = 109 polmerov Zemlje, izsev 3,8 1026 W, povprečna gostota 1,4 gostote vode; tipična rumena pritlikavka, edina zvezda, katere površje in zunanje plasti atmosfere je mogoče raziskovati z Zemlje; Sončevo površje ali fotosfera je vidna plast Sonca, pomeni mejo med neprozorno konvektivno plastjo in prozorno Sončevo atmosfero; iz fotosfere prihaja vsa energija; gostota sprejetega sončevega svetlobnega toka na Zemlji je 1,338 kW/m2 (solarna konstanta); fotosfera ima granule, pege in bakle, iz opazovanj peg so ugotovili vrtenje Sonca; vrtilni čas okoli 25 dni; temperatura fotosfere iz notranjosti do vrha pada od 6000 K na 4000 K; nad njo je kromosfera, plast, debela nekaj 1000 km, v kateri se temperatura dvigne od 4000 K na 50 000 K; naprej je zelo razredčena korona s temperaturo okoli milijon K na višini 75 000 km; korona se razteza mnogo milijonov km v medplanetni prostor in izteka kot Sončev veter; Sonce ima šibko splošno magnetno polje, v pegah pa zelo močno; starost najmanj 4,6 milijarde let, velja za zvezdo srednjih let; po podobnem času se bo razvilo v rdečo velikanko in se sesedlo v belo pritlikavko; v prostoru se giblje proti apeksu; ob središču tlak okoli 1015 Pa, gostota okoli 105 kg/m3, temperatura okoli 107 K v takih razmerah poteka fuzija H v He, pri čemer se sprošča ogromna energija, ki se prenaša iz notranjosti proti površju, od tod pa seva v prostor; Zemlja prestreže le okoli pol milijardinke celotnega sevanja; Sonce ima posebno gibanje proti apeksu, skupaj z okoliškimi zvezdami kroži s hitrostjo okoli 250 km/s okrog središča Galaksije v razdalji 30 000 sv.l. z obhodnim časom 200 000 let (kozmično ali vesoljsko leto)