Nekaterim je nedosežni literarno-komercialni zgled, drugi zadnja leta malce vzvišeno vihajo nos nad njegovimi popularnimi pisateljskimi prijemi. Kritika ga je kovala v zvezde in videla v njem veliki up češke postkomunistične književnosti, ko je leta 1992 izdal svoj drugi roman Čudoviti pasji časi (imamo ga v pravkar izdanem slovenskem prevodu založbe Sanje), humorno družinsko kroniko iz obdobja »normalizacije«, zadnjih dvajsetih let pred padcem komunizma. V tem romanu s številnimi avtobiografskimi primesmi avtor neprizanesljivo razgalja češki narodni značaj, ki skuša spretno krmariti med udinjanjem oblastnikom in lastno pokončno držo, ki pristaja na manjše in večje kompromise, da lahko kolikor toliko znosno preživi. To počne sicer res neprizanesljivo, vendar brez ostrine, zato pa s (samo)ironijo in satiro, z dobrodušnostjo, tako značilno za češki humor. V Vzgoji deklet na Češkem iz leta 1994, njegovem prav tako zelo uspešnem romanu (ki je izšel v slovenskem prevodu le dober teden pred Čudovitimi pasjimi časi, tokrat v režiji Cankarjeve založbe) pa se avtor ukvarja s tranzicijskim obdobjem in njegovimi anomalijami - kot so na primer novodobni povzpetniki, novopečeni bogataši in njihovi arogantni priskledniki ter postsocialistično osnovno šolstvo, ki se skuša razvijati v podjetniškem duhu - kar je vse okvir nenavadni ljubezenski zgodbi.