Kaj je po vsem tem globalizem in kaj antiglobalizem? Globalizem je zveza bogatih. Ves svet nadzoruje zato, da bi bogati bili še bogatejši. Zato je smešno, kadar očitajo svojim nasprotnikom, češ, saj tudi vi niste kaki lokalni omejenci, temveč uporabljate pripomočke globalizacije, na primer medmrežje in podobne stvari. Seveda. Pri nasprotovanju globalizmu pač ne gre za ghandijevski odpor, pri katerem bi se odpovedali uporabi tujih izdelkov. Antiglobalizem ni še eno od gibanj, ki mislijo globalno, delujejo pa lokalno. V odporu proti globalizmu je potrebna globalna akcija. Kajti globalisti niso ne izumili ne ponudili računalniške mreže svetu, pač pa vzpostavljajo mrežo nadzora nad mrežo posebej in nad svetom nasploh. V tej mreži nadzora so pravila daleč onstran fraz o univerzalnih človekovih pravicah, tu gre za politično in ekonomsko moč. Zato globalistu Bushu še na misel ne pride, da bi v interesu vsega človeštva omejil emisijo, ki povzroča zlovešče spremembe zemeljske klime, združeni Evropi pa je malo mar vseh načel o prostem pretoku ljudi pa tudi blaga in storitev, kadar je treba zaščititi lastno moč. Antiglobalizem je gibanje, ki se upira vladavini globalizma, saj ogroža ta vladavina globalno človeštvo. Medtem ko imajo globalisti na svojih velesrečanjih v mislih ohranjanje svojega gospostva, je antiglobalistom pri srcu svet, v katerem bi lahko vsi ljudje, ne glede na vse razlike, vsaj za silo znosno živeli. Morda se zdi temu ali onemu tako upiranje najmočnejšim žandarjem tega sveta naivno, morda se zdi tu in tam zaradi demonstracij, ki se spremenijo v neobvladljivo urbano norišnico, tudi kratkovidno, morda se zdi zaradi sem in tja posejanih ideologov starega kova celo zgrešeno. Toda dejstvo je, da so se največje sile sveta tega gibanja prestrašile bolj, kot so jih kdaj koli vznemirile vojne na Balkanu ali nespoštovanje človekovih pravic na Kitajskem. Antiglobalizem je, vsem svojim napakam navkljub, zadel v srčiko obstoječega svetovnega reda, ko je opozoril, da zagovornikom svobodnega delovanja svetovnega trga, prostega pretoka blaga ter kapitala in vseh drugih dobrin poznega kapitalizma ne gre za človeštvo, ampak za nadzor nad vsem človeštvom v interesu njegove najbogatejše manjšine.