Kako se spominja prvih dni v Ljubljani in prvega kulturnega šoka? »Na začetku še nismo znali slovensko, sporazumevali smo se v angleščini. Ljudje so bili prijazni, zlasti posamezni slikarji in poznavalci likovne umetnosti, kot na primer Aleksander Bassin.« Na nezaupanje pa so naleteli pri iskanju stanovanja. Manjši zapleti so bili tudi v trgovinah, saj večina prodajalk v sedemdesetih ni obvladala angleščine. Ko pa je začel po treh mesecih obiskovati tečaj slovenščine, mu je bila Slovenija vsak dan bližje. Zdaj je njegova slovenščina zelo lepa, mehka, in če hoče, z lahkoto preskoči celo v ajdovsko narečje. Razumljivo je, da je začetno obdobje v Sloveniji zaznamovalo tudi veliko domotožje. »Četrti dan po opravljenem tečaju iz slovenščine sem že hotel domov.«