Kako torej sploh sezidati hišo, ki bo dovolj varna in zaščitena pred vsem, kar se lahko zgodi? In – predvsem – kako naj hiše pred sodobnimi vremenskimi katastrofami zaščitijo tam, kjer so jih zgradili že pred 20 ali 30 leti? Takrat se pač ni nikomur niti sanjalo, da bomo naravo v kratkem času uničili do te mere, da bo ona začela uničevati nas. Vse kaže, da nam je to zdaj zares uspelo. Vremenskih pojavov, kakršni se vrstijo v zadnjem času, ne pomnijo niti najstarejši prebivalci Slovenije. Še pred nekaj desetletji so ob odločitvah, kje in kako zidati, znali prisluhniti naravi.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
torej torej splošni prislov; nedoločena stopnja
sploh sploh členek
sezidati sezidati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
hišo hiša samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
ki ki podredni veznik
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
dovolj dovolj splošni prislov; nedoločena stopnja
varna varen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
zaščitena zaščiten deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
pred pred predlog; orodnik
vsem ves celostni zaimek; srednji spol, ednina, orodnik
kar kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
zgodi zgoditi glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
In in priredni veznik
predvsem predvsem členek
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
naj naj členek
hiše hiša samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
pred pred predlog; orodnik
sodobnimi sodoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, orodnik
vremenskimi vremenski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, orodnik
katastrofami katastrofa samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
zaščitijo zaščititi glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
tam tam splošni prislov; nedoločena stopnja
kjer kjer podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
zgradili zgraditi glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
že že členek
pred pred predlog; orodnik
20 20 glavni števnik; arabski zapis
ali ali priredni veznik
30 30 glavni števnik; arabski zapis
leti leto samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, orodnik
Takrat takrat splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
pač pač členek
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
nikomur nihče nikalni zaimek; moški spol, ednina, dajalnik
niti niti členek
sanjalo sanjati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, srednji spol
da da podredni veznik
bomo biti pomožni glagol; prihodnjik, 1. oseba, množina, nezanikani
naravo narava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
v v predlog; mestnik
kratkem kratek splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
času čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
uničili uničiti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
do do predlog; rodilnik
te ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, rodilnik
mere mera samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
da da podredni veznik
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ona on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, imenovalnik
začela začeti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
uničevati uničevati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
Vse ves celostni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
kaže kazati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
zdaj zdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
zares zares splošni prislov; nedoločena stopnja
uspelo uspeti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
Vremenskih vremenski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
pojavov pojav samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
kakršni kakršen oziralni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
vrstijo vrstiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
v v predlog; mestnik
zadnjem zadnji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
času čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
ne ne členek
pomnijo pomniti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
niti niti členek
najstarejši star splošni pridevnik; presežnik, moški spol, množina, imenovalnik
prebivalci prebivalec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
Slovenije Slovenija samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Še še členek
pred pred predlog; orodnik
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
desetletji desetletje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, orodnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
ob ob predlog; mestnik
odločitvah odločitev samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
kje kje splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
zidati zidati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
znali znati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
prisluhniti prisluhniti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
naravi narava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
zapri
vir: Delo Revije
leto nastanka: 2008
vrsta besedila: Revije
naslov: Jana
avtor: neznani novinar