Kot pribito bo držalo, da se z vrta turistične kmetije Sinji vrh razgrne prelesten razgled preko Vipavske doline tja do morja in da je vrt, posebej v toplejših mesecih, kot nalašč za posedanje in lovljenje karcinogenih sončnih žarkov. Res je tudi, da gospodar Hieronim že vrsto let gosti domače in tuje likovnike in je zaradi tega okolico hiše spremenil v eno tako hecno formo vivo, da v domačni notranjosti mrgoli slik in grafik in druge baže artefaktov in da v posebni sobi domuje žepni muzej starih kmečkih orodij. Ilovarjevi Vam tudi s krvjo podpišemo, da je Hieronim eden špasnejših in prijetnejših gospodarjev, kar smo jih srečali tekom prenajedanja po domovini, da se ne trudi le z opremo in dograjevanjem, temveč da zna pričarati tudi okusen, mlad kozji sir, še boljšo kuhano klobaso, v kisu vložene bučke, dostojno govejo juho, fletnega jagenjčka in bogato opetičene štrudle. Vendar pa nam je sončno popoldne kar močno zameglil žaltav okus pri maščobi že malo rumenega pršuta, s katerim smo pričeli obed in nam je svoje povedal tudi »parmezan«, kakršnega v posmeh siru prodajajo v vrečkah. Čeprav je bila jelenova pečenka še to stran sočnosti in ji tudi izbirčnež ne bi mogel reči, da je podplat ali žaganje (kar se rado primeri manj izvedenim kuharjem), se ji je videlo, da je v liku rezin v pečici čakala na goste, o priloženem krompirju, polenti in šampinjonih pa bi dejali, da smo okusili že mnogo presunljivejše prikuhe. Sinji vrh doživlja ob lepih koncih tedna pravcati naval, ki naenkrat uplahne, ko zaide sonce, in kdove, če ne drži, da je instant željam instant planincev, ki so fascinirani že nad razgledom, prilagojena tudi ponudba in bliskovita postrežba, kar nam nekako ne sodi v užitkarsko, celo kulturno podobo kmetije. Kakor nam pravi z drugačnimi vidiki seznanjeni informator, pa se utegnijo vremena (tudi alergičnim na vijoličaste trenirke) zjasniti že čez teden.