Druga, za nas konzervativce zelo moteča novost je pozdravljanje in poslavljanje. Kjerkoli v javnosti vas bo neprestano tolkel v ušesa tisti »čao«. Čao, ko pridem, čao, ko grem, nikjer pa ni slišati naše besede, kot je živijo, zdravo, srečno ipd. Zgodilo se mi je celo, da sem v čisto ruralnem okolju slišal mater in druge v družini komunicirati z majhnim otrokom, ki začne izgovarjati prve besede s čao, čao, čao, da se bo ja čim prej naučil tega tujega vzklika. Prej ko bo znal povedati ata in mama, bo znal pozdravljati s čao. Žalostno, ta vzklik je postal pri nas nekakšna moda, ne da bi se zavedali, da je to tuj pozdrav.