Vsi arhetipi so na pravzaprav moški in ženski princip v vsakem človeku: kralj, kraljica, čarovnik, čarovnica oziroma svečenik, svečenica. Vsi zdravi arhetipi pa imajo tudi svoje sprevržene oblike. Torej nas pravljice učijo tudi, kdaj imamo zdrav odnos, kdaj pa smo se izneverili božjim energijam ali življenju samemu. Čarovnice so pri nas zelo prisotne. Na primer v Angliji najdeš dobro čarovnico, zeliščarko, ki je na koncu vasi in ve za vsa zdravila, tudi kakšen urok zna povedati, sploh pa nobenega ne pusti zraven, se pravi, da moraš imeti pravi način, da prideš do njenega znanja. V našem izročilu so pa čarovnice zelo slabe. Kakor da se je tista dobra čarovnica, ki veliko ve, izgubila. Mene to seveda zelo muči, ker sem iz Cerknice. Ta kraj ima posebno moč, tu se življenje neprestano obnavlja, jezero se prenavlja, transformira, kar je izrazito ženski princip. Če je ta kraj znan po čarovnicah, nekaj »ne štima«. Verjetno je bil ženski aspekt v teh krajih zelo močan, zato so ga hoteli zatreti, kar pa se je gotovo zgodilo s silo, s pokoli. Dejstvo je, da je ženska tukaj zatrta. Ženska ne sme biti svečenica. V naši kulturi nimamo svečenice. Vsaka ženska, ki ima božji dar, da zdravi, da lepo poje, da je celo lepa, da pozna rastline in njihovo zdravilno moč, je takoj čarovnica. Ni poklica ali pa pravice biti svečenica. Moški pa je lahko duhovnik. Velik del ženske kulture je zatrt, mi pa vemo, da imamo oboji darove. Močan ženski lik iz slovanske mitologije je Baba Jaga. Ona je tista, ki je divja, je zdraviteljica in je hudobna, bitje, ki te lahko tudi uniči, če si želiš njeno modrost proti njeni volji, ali pa sploh, če ji kaj izmakneš, recimo njeno najljubšo hčer. Moraš biti izbran, da prejmeš poseben dar in ji ubežiš. Pri nas je tudi Pehta v zelo hudi obliki prikazana; uničujoča. Redka so izročila, da je Pehta dobra, kot boginja življenja in oplaja ter blagoslavlja črede ovac pastiricam.