Všeč ji je bil njun odnos, ves čas rahlo skrivnostno zastrt, v Langovi prisotnosti je znala tista prava Lina kar izginiti, pomislila je: v hipu izgine njena odsotnost in njeni gibi so urnejši. Nasploh ji je bil všeč ta priletni možakar s svojim zmeraj dobrodušnim in malce zafrkljivim izrazom, čeprav, to je opazila že ob prvem srečanju, bi lahko bila ta dobrodušnost vsaj malce varljiva; iz njegovega nasmeha ni nikoli izginil ščepec pretkanosti. Všeč ji je bilo, da jo je tako spoštljivo ogovarjal z: 'moja draga gospodična', všeč ji je bila tudi njegova garderoba z nostalgijo po mladosti, posebej njegovi škotski puloverji živahnih, a elegantnih barv, všeč ji je bila njegova strast do kajenja, zmeraj se ji je zdelo, kakor da ima pred seboj orumenelo sliko pisatelja lahkotnejših del iz časov med obema vojnama. Vrh tega je s seboj vedno prinesel malo zunanjega sveta: kdaj pa kdaj je bil to bežen, a krepak komentar izjave kakšnega politika, spet drugič je znal povedati kaj hudomušnega na račun svojih prvih kuharskih korakov.