V Srbiji in Črni gori so še vedno živa stara nasprotja med Karađorđevići in Petrovići, nihče ne zna povedati, kako bi jih lahko odpravili, saj so se močno zakoreninila tudi med ljudmi. To je dodatna ovira za prestolonaslednika, naj bo to Aleksander ali Nikola. Pri tem ne smemo pozabiti še na neurejene odnose med Srbijo in Črno goro, ki se vlečejo še iz leta 1918, ko je Beograd s francosko pomočjo dobesedno odpravil črnogorsko kraljestvo, priljubljenega kralja Nikolo Petrovića Njegoša pa spravil ob prestol in ga prisilil, da je preostanek življenja preživel kot pregnanec. Še zdaj, skoraj 80 let po tem, si Karađorđevići lastijo Črno goro, Aleksandar pa se že razglaša za kralja Srbije, Črne gore in Republike srbske. Tako se vede povsem enako kot Milošević in rešuje, kar se od ideje o veliki Srbiji še da rešiti. Ne bo odveč zapisati, da je princ Nikola II. Petrović pri Črnogorcih precej bolj priljubljen kot Aleksandar Karađorđević pri Srbih, kar je zagotovo nasledek časov, ko sta bili obe rodbini še na oblasti. Črnogorska vlada je celo že uvedla postopek za vrnitev premoženja rodbine Petrovićev. Nazaj naj bi ga dobili njeni dediči.