»Se že odpravljaš?« »Ah, ne še,« sem odgovorila, ko sem prišla k sebi. »Ples se začne ob devetih, jaz pa se tam ne mislim prikazati pred deseto.« »Ta vaša zamisel s starejšo glasbo mi je zelo všeč,« je rekla mami in stopila k meni. »Prav prijelo me je, da bi šla s tabo in malo pomigala!« »Mami!« sem se zgrozila. »Kaj, misliš, da tastari ne znamo plesati? Stavim, da bi bili tvoji sošolci navdušeni nad mano, če bi prišla. Včasih sem bila prava zvezda.« »Upam, da ne,« sem se stresla. »Nikoli več se ne bi upala prikazati v šoli. Hej, ko si že ravno tukaj. Katero naj oblečem?« Pokazala sem na majčke. Na srečo mami ni zanimalo, zakaj mi pri izbiri ne pomaga kaka prijateljica. Zastrmela se je v majice na postelji in se zamislila. »Hm. Veš kaj, glede na to, da boste staromodni … Počakaj malo.« Izginila je v svojo spalnico. Nekaj časa je trajalo, preden se je vrnila. »Našla sem jo,« je ponosno vzkliknila. Pomolila mi je rožnato majico z globokim izrezom, s katere so na spodnjem delu viseli nekakšni trakci. »Poskusi jo,« me je silila. Z dvomom v očeh sem jo oblekla. Bila je zelo oprijeta in dekolte je bil prav izzivalen. Segala mi je do popka, od tam pa vse do hlač so mi navzdol visele resice. Učinek je bil presenetljivo dober, saj so zakrile moj ne preveč ploski trebušček, hkrati pa ga niso povsem skrile. »Hej, ni slabo,« sem se presenečeno vrtela pred ogledalom.