da spremljali obvezni zapleti na mejah, se je po 7 dneh zaključilo v Tel Avivu 6 dni pred koncertom. Pripeljali smo 15 ton zvočne tehnike, za tiste, ki pa jih zanima moč ozvočenja, pa lahko povem, da je to bilo približno 250 kilovatov ozvočenja. Je bila vaša ekipa številčna? Kako je potekalo delo? V ekipi smo bili: Miha Arnuš, Iztok Bavdaž, fotograf in režiser Klemen Dvornik in jaz. Moderni sistemi ozvočenj ne zahtevajo prav velikih strokovnih ekip. Tam pa so nam dodelili še 10 pomočnikov, viličarista in upravljalce avtodvigal. Načrte postavitev je moral najprej potrditi tehnični producent Paul McCartneya, za njim pa še mojster, ki skrbi za celostno podobo koncerta, in sicer za vsak segment postavitve posebej: oder, konstrukcije, luči, video, ozvočenje. Oder je bil ogromen; razpon odra, na katerem so stali glasbeniki je bil 32 metrov širok in 18 metrov visok. Ob odru je bilo na vsaki strani po eno 70 metrsko avtodvigalo, ki je nosilo videozaslon dimenzij 12 x 8 metrov, težak 14 ton, in naše ozvočenje. Koncertno prizorišče se je električno oskrbovalo z enajstimi agregati na kamionih. Tuji mediji so poročali, da ste imeli poleg ozvočenja tudi druge zadolžitve in so vas organizatorji zaradi vaše strokovnosti tudi na drugih področjih takoj povabili medse? Videozasloni in ozvočenje naj bi viseli na istem avtodvigalu. Hudo pa se je zataknilo pri obešanju videozaslonov; kljub 14-im tonam vsakega zaslona jih je veter nekontrolirano sukal v vseh smereh in zato mi nismo mogli montirati sistema za ozvočenje. Študij fizike in predvsem iznajdljivost pa je, po dveh dneh lokalnega reševanja težav, našemu sistemskemu tehniku Mihi Arnušu pomagala, da je rešil problem sidranja teh displejev, čeprav to primarno ni bila naša naloga. Ste si ob podpisu pogodbe predstavljali za kako velik in zahteven projekt gre? Pogodb načeloma ne podpisujemo, veliko več velja beseda izrečena po telefonu ali elektronski pošti. Morda je to tudi razlog, da vedno več delamo na mednarodnem trgu, kjer res velja samo izvedba, ki pa je s pogodbo težko določljiva. Improvizacij je v našem delu veliko, to pa je meni osebno največji izziv. Festival Novo mesto je ene vrste » vietnamska vojaška enota«, ki je ne sme nič presenetiti. Torej kratek odgovor na zgornje vprašanje bi lahko bil, da si večinoma ne predstavljam niti ne želim predstavljati, kaj vse nas čaka na terenu. Čas, ki smo ga posvetili svojemu delu, mora biti vsekakor maksimalno izkoriščen. Kakšni so vaši vtisi o koncertu in kaj vas je v Izraelu najbolj presenetilo? Motivacija publike je bila fenomenalna, veliko jih je znalo pesmi Beatlov tudi zapeti. Ljudje so pred koncertom dobesedno vdrli v Yarkon Park dve uri prezgodaj, ko pa jih je lokalni šef varnostne službe po mikrofonu opozoril, da prizorišče še ni pripravljeno in da morajo takoj zapustiti prizorišče, ni trajalo več kot 10 minut da je kakih 3 ali 4 tisoč ljudi brez posebnih težav ubogalo navodila. Izraelci se ne šalijo, to je vsem takoj jasno. Ali veste katera pesem je bila prva, ki jo je na koncertu zapel Paul McCartney? Prva pesem...Hello Goodbye.Simbolika njegovega nastopa v Tel Avivu se je začela takoj s prvo pesmijo: » You say yes, I say no, you say stop and I say go…«… tekst pesmi v prenesenem pomenu govori o tem, da so Beatli hoteli nastopiti že pred 43 leti, pa jih tedanja oblast ni spustila v državo, ker naj ne bi bili primerni za nastopanje v Izraelu. Politika pač. Po vseh teh letih pa se je McCartney odzval povabilu izraelskega ministra za kulturo, ki je s tem dejanjem poskušal svetu vsaj v enem segmentu politike povedati, da se tudi Sveta dežela spreminja in odpira svetu.