»Ker za enoletno Pio nismo dobili varstva, sem morala že sredi julija prekiniti delovno razmerje in odpreti samostojno podjetje. A čeprav bi morala delati, zaradi varstva ves čas predvsem nekaj kombiniramo,« pripoveduje arhitektka Tatjana Cvar iz novega naselja v Dragomlju, kamor se je pred tremi leti preselilo okoli 150 družin. Pravi, da se skoraj ne prepozna več, saj ji nemoč izboriti si pravice, ki ji pripadajo, in neplodno dopovedovanje ter prepričevanje pristojnih že vse preveč dvigujejo pritisk. »Saj se vendar poklicno ukvarjam z urejanjem prostorov in vem, da bi lahko učilnice že zdavnaj preuredili,« pripoveduje in našteva izgovore, ki jih je v zadnjih dneh slišala že nešteto tako z občine kot šolskega ministrstva. »Vsi prelagajo odgovornost drug na drugega, vsi se trudijo in delajo, dejstvo pa je, da nimam kam z drugorojenko, čeprav je njen petletni bratec Domen že v varstvu v vrtcu Racman in bi morala imeti Pia varstvo zastonj,« povzema Cvarjeva in dodaja, da se je država tudi s svojim všečnim darilom prenaglila. »Še to mi ne znajo odgovoriti, komu naj izstavim račun za varstvo drugega otroka, saj sodne prakse ni!«