Ne vem, ali bi se jokal ali smejal ob tem dogodku, niti če je smešen, niti če je žalosten, v vsakem primeru pa je podal pravilen odgovor na majorjevo vprašanje. Major prekine »zaslišanje«, preden sem na vrsti. Na koncu samo zamahne z roko in reče, ta ne razume jezika in pokaže z roko na Marijana. Pri sebi tuhtam, ali res ne zna jezika ali se dela norega, ali kaj. Znani so mi namreč primeri, ko so se nekateri delali nore, in če so bili dovolj nori, so potem zares tudi odšli na kakšno psihiatrijo na »rahel« pregled, potem pa mnogokrat tudi domov.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Ne ne členek
vem vedeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
ali ali priredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
jokal jokati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
ali ali priredni veznik
smejal smejati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
ob ob predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
dogodku dogodek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
niti niti členek
če če podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
smešen smešen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
niti niti členek
če če podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
žalosten žalosten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
v v predlog; mestnik
vsakem vsak celostni zaimek; moški spol, ednina, mestnik
primeru primer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
podal podati glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, moški spol
pravilen pravilen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=ne
odgovor odgovor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
na na predlog; tožilnik
majorjevo majorjev svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
vprašanje vprašanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
Major major samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
prekine prekiniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
zaslišanje zaslišanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
preden preden podredni veznik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
na na predlog; mestnik
vrsti vrsta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Na na predlog; mestnik
koncu konec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
samo samo členek
zamahne zamahniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
z z predlog; orodnik
roko roka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
in in priredni veznik
reče reči glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
ta ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
ne ne členek
razume razumeti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
jezika jezik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
pokaže pokazati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
z z predlog; orodnik
roko roka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
na na predlog; tožilnik
Marijana Marijan samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Pri pri predlog; mestnik
sebi se povratni zaimek; mestnik
tuhtam tuhtati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
ali ali priredni veznik
res res splošni prislov; nedoločena stopnja
ne ne členek
zna znati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
jezika jezik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
ali ali priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
dela delati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
norega nor splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
ali ali priredni veznik
kaj kaj splošni prislov; nedoločena stopnja
Znani znan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
namreč namreč priredni veznik
primeri primer samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
ko ko podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
nekateri nekateri nedoločni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
delali delati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
nore nor splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
če če podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
bili biti pomožni glagol; deležnik, množina, moški spol
dovolj dovolj splošni prislov; nedoločena stopnja
nori nor splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
zares zares splošni prislov; nedoločena stopnja
tudi tudi členek
odšli oditi glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
na na predlog; tožilnik
kakšno kakšen vprašalni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
psihiatrijo psihiatrija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
na na predlog; tožilnik
rahel rahel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=ne
pregled pregled samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
mnogokrat mnogokrat splošni prislov; nedoločena stopnja
tudi tudi členek
domov domov splošni prislov; nedoločena stopnja
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2003
vrsta besedila: Leposlovje
naslov: Umri gušteru
avtor: Boštjan Cvetič