Brown, raziskovalka Deželnega zavoda za pedagoško raziskovanje (IRRE) iz Bologne Lucia Cucciarelli, prevajalec pri Evropski komisiji Giorgio Tositti in jezikovna koordinatorka v Jadranskem Zavodu združenega sveta v Devinu Rimma Rappoporte. Nepričakovano se je okrogli mizi v zadnjem trenutku pridružil še dopisnik italijanske državne radiotelevizije RAI v Moskvi Sergio Canciani. Slednji je dejal, da je potrebno znati jezike, tudi če jih ne povsem obvladamo. Važno je predvsem neko osnovno znanje jezika, saj to sogovornik zelo ceni in ti odpira številna vrata, pa tudi srca ljudi. “Trst je edinstveno mesto, saj lahko v njem zasledimo vse tri evropske jezikovne skupine, germansko, romansko in slovansko,” je dejal Peter Brown. S trditvijo se lahko popolnoma strinjamo, vendar pa se je na nekaterih mladih obrazih vseeno pojavil kisel nasmešek, ki potrjuje, da danes še vedno lahko zasledimo ljudi, ki bi tej izjavi oporekali in bi jo označili kot negativno. Giorgio Tositti je opozoril na večjezičnost Evrope, saj je to odgovor na pozitiven razvoj le-te. Pomembno je obvladovanje angleščine in predvsem sosedovega jezika, saj na tak način lahko lažje rešujemo vsakdanje spore. Lucia Cucciarelli je izpostavila keltske jezike oz. narečja, katera lahko označimo za nekakšne prvine ali osnove, iz katerih so se kasneje rodili novi jeziki. Zanimivo je to, da je bilo v dvorani naštetih okrog 130 ljudi, ki obvladajo kar 15 jezikov. To dokazuje izjemno fleksibilnost mladih generacij v učenju tujih jezikov. Ni dolgo od tega, ko je bilo znanje jezikov na delovnem mestu sicer cenjeno, vendar ne neobhodno potrebno, danes pa je znanje vsaj enega tujega jezika že nepogrešljivo. Če pogledamo statistike, lahko zasledimo, da kar 50 odstotkov svetovnega prebivalstva, poleg materinskega jezika, obvlada vsaj en tuj jezik. Živo pričevanje o tem so podali tudi dijaki devinskega Zavoda združenega sveta in njegova jezikovna koordinatorka Rimma Rappoporte. Poudarila je, da ima znanje tujih jezikov lahko tudi negativno plat. Po eni strani je za dijaka tuj jezik pridobitev, po drugi pa lahko pride do mešanja izrazov in pojmov z drugimi jeziki, kar pa lahko privede do manjših težav. Okroglo mizo sta sklenili dijakinji devinskega Zavoda z mislijo, da je prepoznavanje v neki kulturi temeljnega pomena za razumevanje in dialog z drugimi kulturami, znanje več jezikov pa predstavlja kulturno obogatitev. Kakorkoli, znanje jezika ne bo nikoli odveč. Pomembno ni samo za pridobitev delovnega mesta, ampak celo za vsakdanje komuniciranje; dovolj je, da se ozremo v svet, ki nas obdaja, in videli bomo, da se zamejci vsak dan srečujemo z dvema popolnoma različnima jezikoma, poleg tega pa se nam npr. na počitnicah v tujini splača obvladati tuj jezik, saj le tako lahko navežemo stike in se sporazumevamo. Veliko mladih se tudi odloča za študij v tujini, saj so s tem prisiljeni, da govorijo tuj jezik, to pa je enkratna pot k hitremu učenju le-tega. Konec koncev pa je še dandanes v veljavi star pregovor, ki pravi: več znaš, več veljaš; se pravi, več jezikov znaš, bolj pestra bo tvoja prihodnost in bolj boš zadovoljen s seboj. Jure Kopušar