"V naši šoli je bilo na začetku, ko je bila ustanovljena, celo do 600 učencev, a število je vodstvo šole zadnja leta zmanjševalo, kajti vedelo se je, da bodo šolo zaprli. Lani so pouk zaključili še zadnji razredi, danes pa je v tistih prostorih pastoralni center. Primanjkuje namreč salezijancev, ki bi učili, hkrati pa morje odžira obalo, tako da so bile nekatere stavbe že močno ogrožene," pripoveduje Zvonka. Zanimanje za privatne šole (šolnina v tej je 600 dolarjev letno, veliko učencev pa je niti ne plača), kot je bila ta, je v Papui precejšnje, saj je znano, da so državne šole nekakovostne. Tako se zgodi, da učenec, ko konča državno šolo, ne zna angleščine. "V državi namreč govorijo čez 700 jezikov, skoraj vsaka vas ima svojo govorico," pripoveduje Zvonka, ki je navdušena nad preprostostjo tamkajšnjega življenja, nad toplimi medčloveškimi odnosi, kjer ti človek za nasmeh vedno vrne prijazen pogled. "Ljudje imajo čas zate, za pogovor in pravi šok je bil zame, ko sem se vrnila domov, kjer in se vsem nekako mudi."