Potem so odpotovali v New York – tam je prevzel vodstvo Metropolitanske opere. Ko mu je umrla najstarejša hči, je, zlomljen, zbolel na srcu. V New Yorku je doživel izjemen uspeh, toda Alma, ki ni znala angleščine, se je počutila osamljeno. Po vrnitvi v Evropo je v zdravilišču spoznala mladega umetnika Walterja Gropiusa, pred katerim se je svetila lepa prihodnost. Je šlo samo za ljubimkanje? Mahler je prestregel njegovo pismo Almi, v katerem jo je prosil za roko, vendar ji je le uspelo prepričati moža, da gre zgolj za blodnje neuravnovešenega umetnika. Toda ko je Mahler opazil, da se Gropius potika okrog njihove nove hiše v Toblachu, ga je povabil na čaj, poklical Almo in ji rekel, naj se odloči. Ostala je z Mahlerjem, on pa jo je tistih nekaj let življenja, ki so mu preostala, zasipal s pozornostmi – posvetil ji je celo Osmo simfonijo. Leta 1911 je umrl. Alma je, nikoli privlačnejša, postala vdova.