Skoraj idilične razmere so se razblinile ob posredovanju NATA v ZRJ. Čeprav si je režim Slobodana Miloševića ves čas prizadeval, da bi tudi športnike in njihove dosežke skušal zlorabiti za propagando v lastno korist, pa mu to vednarle nikoli ni uspelo v takšni meri, da bi lahko bila pod vprašajem verodostojnost športa v Jugoslaviji. Lahko si le mislite, kaj ljudem pomenijo športni uspehi v deželi, ki je v zadnjih desetih letih doživela nam nepojemljiv gospodarski propad, eksodus mladih ter socialna in politična ponižanja. Pri tem sploh ni pomembno, kdo in v kolikšni meri je za vse to odgovoren. Dejstvo je, da so v Jugoslaviji športne uspehe doživljali še posebej globoko in ponosno prav zato, ker je šport ostal eno izmed redkih sredstev komuniciranja s svetom, njihovi športni dosežki pa ena redkih stavri, ki so deležni mednarodnega spoštovanja. In prav v tem je mogoče tudi iskati razloge za izjemne uspehe, ki so jih jugoslovanske reprezentance v kolektivnih športih v zadnjem času nanizale. Desetmilijonski ostanek Jugoslavije je tako v športih z žogo v nekaterih pogledih sploh najuspešnejša država na svetu.