Res pa je, da mora upravni organ pred tem preizkusiti tudi, ali je vloženi predlog za obnovo postopka sploh dovoljen (1. odstavek 267. člena ZUP). Kot je določeno v 3. odstavku 261. člena ZUP, stranka ne more predlagati obnove postopka iz razloga iz 9. točke 260. člena, če gre za primer iz 2. odstavka 229. člena ZUP. Enaka zahteva je zapisana že pri samem obnovitvenem razlogu v 9. točki 260. člena, in sicer, da se postopek lahko obnovi, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, pa ne gre za primer iz 2. odstavka 229. člena, ni bila dana možnost udeležbe v postopku. Po 2. odstavku 229. člena ZUP namreč lahko oseba, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranski udeleženec, v roku, ki ga ima stranka za vložitev pritožbe, zahteva vročitev odločbe in nato sama vloži pritožbo v roku, kot je določen za stranko – pogoj pa je, če iz vseh okoliščin izhaja, da za izdajo odločbe ta oseba ni vedela oz. iz okoliščin ni mogla sklepati, da je bila odločba izdana. Ta določba torej omogoča stranskemu udeležencu, da šele v pritožbeni fazi vstopi v postopek, vendar pod pogojem, da pred tem ni zlorabil pravice do udeležbe v njem, s tem ko je opustil zahtevo za vstop v postopek v času trajanja na prvi stopnji.