PRIMER JANEZ JANŠA. Javni tožilec je 1. februarja 1994 zavrgel ovadbo višjega javnega tožilca v Mariboru z dne 25. januarja 1994, vloženo zoper Janeza Janšo zaradi suma zlorabe javnih pooblastil. Janez Janša naj bi po ovadbi mariborskega višjega tožilstva zlorabil pravico obrambnega ministra, da izdaja dovoljenja za prevoz vojaškega orožja in opreme čez ozemlje Slovenije, in naj bi v nasprotju z določili ustanovne listine OZN in tako, da je kršil resolucijo Varnostnega sveta OZN št. 713 o splošni in celoviti prepovedi vseh pošiljk orožja in vojaške opreme v Jugoslavijo, izdal sedem dovoljenj za prevoz večjih količin vojaškega orožja, streliva in opreme čez ozemlje Slovenije v Republiko Hrvaško in dve dovoljenji za prevoz enakega blaga v BiH ter prodal pooblaščenemu predstavniku BiH 5560 avtomatskih pušk po 242 ameriških dolarjev. Pavle Dolenc je v poročilu zapisal, da v obrazložitvi Tomaža Miklavčiča »najbolj izstopa stališče, da resolucija varnostnega sveta ni pravni, ampak politični akt«, da bi zato »morala Slovenija sprejeti poseben predpis za njeno izvajanje«, da zato resolucija »Slovenije ni zavezovala in je zato ta ni mogla niti kršiti«. »To stališče je zmotno … Od 22. 5. 1992 je Slovenija članica OZN, zato jo zavezujejo načela iz 2. člena ustanovne listine te organizacije, tudi neposredna obveznost, da v polni meri pomaga OZN v sleherni akciji. Po določbah 25. in 48. člena iste listine je bila zavezana, da sprejme in izvrši odločbe varnostnega sveta bodisi neposredno ali tako, da sprejme ukrepe za izvršitev teh odločb, če neposredna uporaba ne bi bila pravno mogoča. Tudi ustava v 8. in 153. členu določa, da so mednarodne pogodbe, kar je tudi ustanovna listina OZN, neposredni pravni vir, ki je v hierarhiji pravnih aktov celo višje od zakona, če je sprejem v OZN ratificiral državni zbor. Glede na te določbe ustave in ustanovne listine OZN je izpolnjevanje obveznosti iz resolucije tudi za organe Slovenije kot članice OZN obvezno.« Pavle Dolenc nasprotuje tudi drugemu sklepu Tomaža Miklavčiča. »Stališče, da zlorabe uradnega položaja ni, če je dovoljenje izdano 'v okviru diskrecijske pravice', ni jasno. Če je mišljeno, da je 'okvir doskrecijske pravice' javni ali državni interes, je stališče pravilno, če pa je mišljeno, da diskrecijske pravice sploh ni mogoče zlorabiti, ker je pač funkcionarju prepuščena odločitev in je zato v vsakem primeru zakonita, čeprav je v nasprotju z interesi družbe oziroma države ali s predpisi, stališče ni pravilno. Zloraba uradnega položaja po 191. členu ni le prekoračitev meja uradnih pravic, ampak tudi izraba uradnega položaja, to pa je ravno primer, ko uradna oseba ima pravico za določeno odločitev, le da te pravice ne uporabi v interesu, zaradi katerega je pravica dana, ampak v druge namene,« meni višji tožilec Pavle Dolenc. Zloraba uradnega položaja je torej tudi izdaja dovoljenja, ki bi ga Janez Janša sicer imel pravico izdati, če ne bi bilo to v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi Slovenije. Višji tožilec Pavle Dolenc opozarja še na to, da je Tomaž Miklavčič zavrgel ovadbo zaradi prodaje 5560 avtomatskih pušk kljub uradnim zaznamkom in dokazom ministrstva za notranje zadeve, ki so potrjevali, da je bila nezakonita prodaja opravljena. »Višji javni tožilec v Mariboru je v 'ovadbi' tudi predlagal, katera dejanja naj bi Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani opravilo za preveritev trditev Hasana Čengića, vendar pa javni tožilec iz nepojasnjenih razlogov temu predlogu ni sledil, zato je glede tega dejanja ostal sum povsem nerazčiščen,« pojasnjuje višji javni tožilec.