Sporen je bil sam način. Župniki so mi pripovedovali, kako je bilo to v praksi. Študentje so se po maši pomešali med ljudi, poslušali, o čem so se ti pogovarjali, in si to zapisovali. Če bi dr. Lukšič hotel narediti analizo volitev ali dobiti mnenje kristjanov, bi to lahko izvedel na veliko drugih, bolj primernih znanstvenih načinov. Kakršnih koli dokazov, da so študentje kršili navodila – tega, kar omenjate, pač niso vsebovala – in zlorabili podatke, ki so jih dobili, ni doslej še nihče ponudil.Mislim, da je bila vir vseh težav Lukšičeva apriorna predpostavka, da bodo župniki ljudem naročali, koga naj volijo. Da so študentje zapisovali, kar so slišali v cerkvi in pred njo, pa mi je povedalo več duhovnikov in študentov. Ali so to potem zlorabili, niti ni tako zelo pomembno.Vrhovno sodišče je razveljavilo sodbo zoper škofa Rožmana in Miho Kreka, kar pomeni, da sta oba formalnopravno nedolžna. Ali bo okrožno sodišče začelo nov postopek in znova stehtalo nadškofovo (in Krekovo) krivdo, še ni dokončno jasno. Zanima me, kaj bi bilo vam osebno ljubše: da tožilec umakne obtožnico ali da se sodišče znova izreče o Rožmanovi krivdi za očitana dejanja?Meni bi bilo najljubše, da se nehamo prepirati o teh zadevah. Moj predlog je, da se sestanejo zgodovinarji različnih strani, če smem tako reči, preučijo vse dokumente, ki so na voljo, tudi najnovejše, in ocenijo Rožmanovo vlogo in ravnanje. Sicer pa lahko le ponovim tisto, kar je povedal že dr. Dolinar. Škof Rožman je deloval v izjemno težkih razmerah, pod pritiski z vseh strani. V teh razmerah je naredil, kar je mogel in v najboljši veri. Nezmotljiv in popoln pa ni nihče. Saj za to gre: je Rožman glede na to, kar vemo danes, ravnal v kakšni stvari zmotno, napačno? Bi bil moral vsaj proti koncu vojne prisluhniti Kocbeku in dopustiti sodelovanje z OF?Le to vam lahko rečem: o vseh teh zadevah je veliko napisanega v dokumentih, ki še niso bili znanstveno preučeni. Glede ponovnega sojenja pa je na potezi sodišče in sam kot »laik« na področju prava se sprašujem, ali je to sploh možno, namreč soditi pokojni osebi. Zgodovinarji so ali še bodo izrekli zgodovinsko sodbo. Kdo pa bo izrekel moralno? Ali ni ta v vaši domeni?Počakajmo najprej na sodbo zgodovinarjev. Pred nedavnim je prišlo v javnost, da se je nekdanji predsednik Milan Kučan z nekdanjim vatikanskim državnim tajnikom Sodanom pogovarjal tudi o možnosti, da bi Rožmanove posmrtne ostanke prenesli iz Kanade v Slovenijo. Cerkvena stran se za Kučanovo pobudo ni ogrela. Škof Rožman bi moral biti prej rehabilitiran, mu je bilo povedano. Ali nima torej dr. Hribar prav, ko ugotavlja, da gre Cerkvi za triumfalno vrnitev Rožmana, ne pa za pietetno dejanje? Najprej bi rekel, da se mi zdi zelo nenavadno, da pricurlja v javnost nekaj, o čemer sta se pogovarjala predsednik republike in vatikanski državni tajnik. Kar zadeva prekop, pa menim, da bi bilo najbolje, da Rožman počiva v Kanadi, dokler se stvari tu ne razčistijo. Navsezadnje so mnogi slovenski škofje pokopani v tujini. Če pa bo kdaj prišlo do prekopa, bi to morali opraviti tiho, pietetno in brez vsakršnega triumfalizma.Javna skrivnost je, da odnosi med ljubljansko in mariborsko škofijo niso idilični. O številnih, zlasti gospodarskih vprašanjih naj bi imeli marsikdaj različna stališča. Je kaj na tem? Sodelovanje med ljubljanskim in mariborskim nadškofom in drugimi škofi metropolije je – to lahko mirno rečem iz izkušnje – odlično. Gospodarska vprašanja pa vsaka škofija rešuje na svoj način, glede na svoje možnosti in vizije. V mislih imate verjetno problem T-2?Da. Zanima me, ali to podjetje, ki je v večinski lasti mariborske nadškofije, še vedno služi s pornografskim programom?Da, in to res ni prav. Te moralno sporne programe bi morali ukiniti in tako spoštovati odločitev SŠK. Dr. Jamnik, kako boste preživeli letošnji božič? Polnočnico bom imel na Veliki planini, kar mi je zelo po godu, ker grem rad v hribe. Na sam božič pa bom maševal za varovance doma za starejše za Bežigradom, kar mi je posebej lepo, saj se prav ostareli za praznike pogosto čutijo osamljene.Se boste srečali tudi z bratoma? In kakšno rekli o cestah, bankah in cerkvi? (Smeh) Ne boste verjeli, ampak ko pridemo za božič domov k mami – oče je umrl pred enajstimi leti –, se ne pogovarjamo o poslu. Skupaj z brati Jožetom, Janezom, Slavkom in sestro Marijo ter svakinjami se z nečaki malo poigramo, gremo na sprehod, zapojemo kakšno lepo božično pesem in se seveda tudi telesno okrepčamo. Prazniki so zares redka priložnost, da pridemo vsi domov. jubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, profesor na Teološki fakulteti, ki bo januarja predaval na Harvardu, in eden najmlajših članov Evropske akademije znanosti in umetnosti, je klerik z velikimi ambicijami in filozof, ki mu ne manjka podjetnosti.