Pri ribniških Romih, tistih v Goriča vasi in najbrž tudi pri onih v Lepovčah, je voda, rečejo ji pani, v resnici (in z malo simbolike) enako nujna kot kruh. Če je ni, so otroci umazani in - drugorazredni. Na Ribniškem je marsikje tako, domačini, "civili", ne pravijo zastonj, da so njihovi Romi še v srednjem veku. Prav zaradi vode, ki je nimajo, se v nedogled ponavljajo romski izgovori, zakaj njihova otročad ne more v vrtec ali šolo. Prepričljivo razlagajo: "Mulci so umazani in zaudarjajo, nimajo čistih, zlikanih oblačil ter čevljev, ne morejo pisati nalog, se učiti v temi." In so še drugi izgovori, med drugim ta, da se v šolo pač ne splača hoditi več kot do tretjega, četrtega razreda, saj Rom nikoli in nikjer ne bo dobil dela, ker je drugačen in zaznamovan. Zakaj bi se potem sploh še trudil? Fantje zamolčijo, da si gredo v šolo nabrat le toliko znanja pisanja in branja, da lahko naredijo vozniški izpit, dekleta se pri petnajstih običajno že poročijo in imajo otroke, kaj bi torej s šolo.