Pot nas je vodila naprej k vojakom Združenih narodov. Po zelo naporni vožnji po razbeljenem pesku in najmanj 50 stopinjah se nam je pogled odpočil na kakih desetih postavnih fantih v čistih in zlikanih uniformah. Zadolženi so, da skrbijo za mir med Maročani in Zahodnosaharci, dokler referendum ne odloči o prihodnosti spornega ozemlja. Tabor, ki je obdan z visoko bodečo žico, sestavljajo štirje veliki klimatizirani šotori, v katerih so fitnes, velika jedilnica, računalniška učilnica in spalnice s prhami. Na vhodnih vratih z velikimi modrimi črkami piše Bad Blue Boys, slabi modri fantje. Na enem od šotorov plapola modra zastava, na kateri je narisana velika bela glava okostnjaka. Postregli so nam s kosilom, ki ni imelo ne okusa ne vonja po humanitarnih pločevinkah, in celo s sladico. Njihova vloga na saharskih tleh je zgolj simbolična in fantje se tega dobro zavedajo, čeprav naravnost ne priznajo. Gotovo pa vedo, da dajejo Saharcem lažno upanje in jih tako vlečejo za nos že deset let in še nekaj let jih bodo. V resnici branijo interese velikih, ki so zavezniki Maročanov.