Naključja, se zdi, zaznamujejo življenjske odločitve Konrada Kuštrina, specialista anesteziologa, predstojnika službe za anestezijo in interno terapijo operativnih strok v bolnišnici dr. Franca Derganca v Šempetru pri Novi Gorici ter predsednika Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (FIDES). Zadetek v polno, kakor čuti odločitev za zdravniški poklic, je dozorel tisto zgodnje silvestrsko jutro v čakalnici železniške postaje na Mostu na Soči. Nosečo žensko so popadki prisilili, da je legla na tla mrzle čakalnice in se prepustila pomoči dijaka četrtega letnika srednje zdravstvene šole, ki se je ravno vračal z novoletnega praznovanja iz Loga pod Mangartom. Ravnal je, kot se je pravkar naučil na praksi v porodnišnici, a vendar čisto drugače: postajonačelnik je moral zakuriti peč na drva, prinesli so prvo pomoč iz tovornjaka, zlikane prte iz bližnje gostilne. Še preden je prispel rešilni avto, je osemnajstletni mulec iz Podmelca v Baški grapi z žnidarskimi škarjami prerezal popkovino na dvojni dolžini, da so jo lahko kasneje, bolj sterilno, v porodnišnici še enkrat. Otrok je bil zdrav, mama ni krvavela, le babica, ki je stopila iz rešilca in padla, si je zlomila trtico in prišepala v čakalnico.»Najbrž zaradi dolgega jezika«Njega pa je mučila matematika. Zaradi nje je pristal na srednji zdravstveni šoli, ki je bila, pravi, z vsemi splošnimi in strokovnimi predmeti takrat veliko boljša, kot je danes. Prizadevnega dijaka so spodbujali profesorji, na poti do njegovega cilja je bilo treba premagati le odpor do številk. Po letu dela v reševalni službi v Tolminu in vestnih pripravah na sprejemne izpite je postal študent medicinske fakultete na Reki. Od tod je tudi njegova žena Zdenka, ki pa je takrat študirala v Ljubljani. Spoznala sta se kasneje, v Čedadu, na festivalu Primorska poje.Dve leti je, tako kot si je vedno želel, delal kot splošni zdravnik v Bovcu, kjer pa v sedemdesetih letih ni bilo materialnih možnosti za razvoj družinske medicine. Njegova živahna nrav se je spogledovala z dinamičnimi vejami medicine: kirurgija, z izkušnjo iz Mosta na Soči ginekologija, urgenca in seveda anesteziologija.V sindikalne vode mladega, leta 1991 v Novem mestu ustanovljenega Fidesa, ga je zapeljalo vabilo na sestanek, za katerega je njegov starejši kolega menil, da je prezrel. Kuštrin je bil očitno zrel ravno prav. Postal je član glavnega odbora, leta 1995 pa ga je tedanji predsednik Fidesa dr. Andrej Šikovec – »najbrž zaradi dolgega jezika« – predlagal za novega predsednika. Ne glede na svojo zgovornost se je Kuštrin kmalu prenajedel suhega sadja in neplodnih pogovorov pri tedanjem ministru za zdravje Božidarju Voljču. Za naključja ni bilo več prostora. Na vrsti so bila dejanja: zadnjega roka za izboljšanje socialno-ekonomskega položaja zdravnikov in zobozdravnikov vlada ni jemala resno. Tako je včeraj minilo 12 let od enodnevne opozorilne stavke zdravnikov in zobozdravnikov. Vlada ni vedela, da Kuštrin ne bo odnehal, čeprav ni vedel, kako se bo izteklo. Za smrt bolnika v Trbovljah ni bila kriva tritedenska stavka, čeprav je Voljč na to namigoval in tega ni nikoli preklical. Po najdaljši stavki doslej so aprila 1996 s Kuštrinom podpisali sporazum o prekinitvi stavke, ki je zdravniške plače v primerjavi s povprečno do leta 2000 dvignil z 1:1,9 na 1:2,8. »Mislite, da ima država danes manj denarja, kot ga je imela leta 2008?« odločno vpraša Kuštrin, ki ne pričakuje odgovora, ker ga pozna: »Ne,« pravi, »prav toliko ali še več ga ima. Tudi leta 1996 so govorili, da bomo s svojimi zahtevami sesuli zdravstveni sistem, pa se ni nič zgodilo. Medtem so nekateri pospravili blazne vsote ob javnih razpisih, operacijskih mizah, Onkološkem inštitutu, Pediatrični in Nevrološki kliniki. Rezerve so še pri zdravilih, potrošnem materialu, boljši organizaciji....Kuštrin, čeprav neprofesionalni sindikalist, a dober pogajalec, ve, kje se izgublja denar in na katero vrečo mora preusmeriti pozornost. V zadoščenje mu je, ker danes drugi govorijo, na kar je Fides opozarjal pred leti: o slabem menedžementu v zdravstvu, o pomanjkanju zdravnikov, o togem zdravstvenem sistemu. Številke, ki jih Kuštrin v mladosti ni ljubil, so zdaj na njegovi strani: prebivalstvo se stara, zato se zdravstvene storitve vsako leto povečajo za 3 do 5 odstotkov, zdravnikov pa je enako ali manj, vsekakor premalo, čeprav nihče ne ve koliko. V primerjavi z evropskim povprečjem jih zmanjka 1800, izvajalci zdravstvenih storitev jih pogrešajo 917, zdravniška zbornica 517. Medtem ko Kuštrin govori o »pregorelih« zdravnikih, mu Samo Fakin, generalni direktor ZZZS, odgovarja, da še ni videl »zoglenelega« doktorja. Pogajalec, ki bi si ga želel vsak sindikatA Konrad Kuštrin se tudi tokrat ne bo dal. Desetletje sindikalnega boja ga je izmojstrilo v pogajalca, ki bi si ga želel vsak sindikat. Zdravniki mu ploskajo, vlade pa stiskajo zobe. Tisti z druge strani pogajalske mize ga doživljajo kot brezkompromisnega človeka, ki ozko zagovarja interese zdravnikov in zna diskvalificirati nasprotnika, v javnosti pa namesto argumentov uporablja čustva. Vsemu navkljub mu priznavajo veliko energije in dobrovoljne živahnosti, ne pripisujejo mu hudobnosti, le briljantne pogajalske sposobnosti, na roke pa mu gredo tudi skorajšnje predsedovanje Evropski uniji in parlamentarne volitve prihodnje leto.Za dvojno službo, razpeto med Ljubljano in Novo Gorico, predsednik Fidesa potrebuje kondicijo. S tekom ni krepil samo mišic, z njim si je bistril glavo: kot splošni zdravnik po bovških hribih, kot anesteziolog v okolici Nove Gorice. »Ne, ne, ne zaradi dosežkov, zaradi užitka, lepo, trikrat na teden 10 kilometrov v 50 minutah, sam, popolnoma sam.« In tako do leta 2004, ko so ga poškodbe zaradi hude prometne nesreče dolgo držale na drugi strani temperaturnega lista. Zdaj zahaja v fitnes in poganja sobno kolo, ker mu »v rokah« umre preveč na cestah zbitih kolesarjev. Nesreča je še izostrila njegov vrednostni sistem. Še en mandat v Fidesu je sprejel izključno zato, ker pogajanja še niso bila končana. V sindikatu ni zato, da bi kam prilezel, in o karierni politiki ne razmišlja. Raje posluša opero. Zelo strastno. Premore zavidljivo zbirko ne samo plošč, tudi operne literature. Njegov najljubši skladatelj: Giacomo Puccini. Operne predstave obiskuje v Trstu, Veroni, Dunaju in še kje, če le ima čas in denar.Denar? Ministru Virantu in drugim sindikatom je Fides predlagal 30-odstotni variabilni del plače, navzgor in navzdol, z vsemi potrebni varovalkami, pa v to niso ugriznili. O novem, javnosti še neznanem predlogu, se bodo začeli pogajati v torek. Kuštrin je trdno prepričan, da imajo slovenski zdravniki lahko podobna plačna razmerja kot Portugalci, Španci, kar jim država lahko da. Želi dokončati zgodbo s plačami, da se bo Fides lahko ukvarjal še z drugimi, za bolnika in zdravnika prav tako pomembnimi stvarmi. In, kot pravi, rad bi dočakal ministra za zdravje, ki bi javno povedal, da Slovenija ni zdravstveni paradiž.aključja, se zdi, zaznamujejo življenjske odločitve Konrada Kuštrina, specialista anesteziologa, predstojnika službe za anestezijo in interno terapijo operativnih strok v bolnišnici dr. Franca Derganca v Šempetru pri Novi Gorici ter predsednika Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (FIDES).