naslanja na gradivo, ki ga je Majda Sfiligoj proučila v rimskem, goriškem in novogoriškem ter ljubljanskem arhivu. Knjigi temeljito obravnavata Sfliligojev boj za uveljavljanje pravic naše manjšine v obdobjih zatiranja in njegovo delovanje kot vidne politične in pokončne osebnosti goriškega prostora v preteklem stoletju: Sfiligoju gre med drugim zasluga za obnovitev slovenskih občin v Števerjanu in Sovodnjah, ki sta bili med fašizmom ukinjeni, kot tudi za ustanovitev slovenskega šolstva na Goriškem. “Knjiga je zanimiva, ker ponuja veliko novih podatkov in poudarkov”. Bralce bo študija prepričala, “ker je dogajanje vklenjeno v zgodovino primorskega človeka, hkrati pa je delo izredno berljivo.” Majda Sfiligoj je v svojem posegu na podlagi izbora arhivskih dokumentov - ki so avtorici zapustili globok vtis - začrtala očetov sodni križev pot: Avgust Sfiligoj je bil namreč tarča fašističnih in komunističnih režimov. Tudi republika Italija je bila do Sfiligoja vse prej kot poštena, saj je bil leta 1950 ponovno zaprt, češ da ni odsedel vseh let zapora, na katera so ga obsodila fašistična sodišča. Avgust Sfilijoj je bil namreč zaprt v obdobjih 1930-35 in 1940-44, za skupnih devet let. V razpravi je odvetnik Andrej Berdon opozoril, da so fašisti z izredno ravnodušnostjo prisojali Slovencem zelo hude zaporne kazni. “Kar s pravnega vidika zelo preseneča”. Igor Gregori nanja še vsem tistim, ki so dosegli pri katerem od komisarjev po eno “nominacijo”. Predlagajo obenem, naj bodo ti prispevki objavljeni v prilogi Mladike, Rast. Posebna priznanja prejmejo pesem Tujec med tujci avtorja Matije Rupla, pesem Obup avtorja Andreja Sodje, pesem Kras je raznostraničen avtorja Christiana Lavrenčiča, pesem To noč nočem spati avtorice Nastje Slavec in pesem Utrinek avtorice Jasmine Guštin. Skupno priznanje prejmejo še dijaki mehanskega oddelka Strokovnega zavoda Jožef Štefan, ki so se pogumno in duhovito lotili pesnikovanja. Med fotografijami mentorji priporočajo za objavo trilogijo Institucius avtorice Nicole Cherbancich, med likovnimi izdelki pa portret s šifro Adler avtorja Milana Lavrenčiča. Na nedeljskem večeru pa je lahko tudi publika glasovala za najboljše delo iz vsakega od treh natečajev. Z največjim užitkom je tako prisluhnila prispevku Poslednji utrinki iz mojega življenja avtorice Patrizie Jurincic. Najbolj kreativen in domiseln likovni izdelek je po mnenju publike portret Adler Milana Lavrenčiča, najlepša fotografija pa Mucek Špric Fjone Mezgec. Bogate nagrade so darovali Zadružna kraška banka, Draguljarna Malalan z Opčin in založba Mladika. Jure Kopušar Trst mesto širokega, večnarodnega in evropskega značaja že dolgo pred ustanovitvijo Evropske skupnosti, katere 50. obletnico praznujemo te dni, in sem zato predlagal, da bi uporabili raje izraz, “da se je Trst zedinil z Italijo” namesto “da je Trst postal znova italijanski”, kar ne odgovarja zgodovinski resnici, saj je zedinjena Italija nastala leta 1861, ko je Trst že več kot 400 let in vse do leta 1918 pripadal drugi državi. Svetniki leve sredine so vsi po vrsti soglašali. S strani desne sredi-