Zgoščeno besedilo, ki je po dolžini enakovredno ali celo obsežnejše od glasbenih vložkov, skoraj preseže razumno mejo sprejemljivosti žanra. Tako uprizoritev zelo niha, resnim in filozofsko naravnanim delom sledi »sprostitev«, gegi ali dinamična koreografija. Vsi nastopajoči, razen Ethana Freemana (več let je pel naslovno vlogo v Fantomu iz opere, zasedal vodilne vloge v muzikalih Nesrečniki, Mačke, Mozart! idr., leta 1999 pa je bil izbran tudi za najboljšega igralca/izvajalca v muzikalih) in študenta Murata Abdelberija, so absolventi in študenti akademije za uprizoritvene umetnosti Performing Center Austria. Odlikujejo jih izvrstno šolani glasovi (izvrstno zborovsko petje!), ne manjka jim niti igralskih veščin, le plesno so nekoliko okorni, tako da je imela Mojca Horvat, kot je sama povedala, v dveh mesecih precej dela. Vendar so se lotili zahtevnega projekta, glasba je avtorska, precej zahtevna, poleg tega jo izvaja orkester (v zakulisju) v živo. Pomembna je likovna podoba uprizoritve, saj je avtorski tudi video v ozadju. Scena je preprosta in učinkovita, oder pa včasih kar premajhen za številen ansambel.