V vlogi Salomona je nastopil baritonist Matjaž Robavs. Mladega pevca sta narava in dobra šola obdarili z izenačeno mehkobo glasu in kultivirano barvo, ki se odlično prilega odrski interpretaciji trdno postavljenega pevskega lika. Zelo napreduje tudi sopranistka Mateja Arnež v vlogah kraljice in prve žene, ki sta žareli v različnosti dvojnega izraza. Lirična barva v vseh pevskih pregibih in suverenost nastopa. Sopranistka Elisabeth Kulman je pokazala nekaj več dramatskih nastavkov, ki so odlično korespondirali v drugem delu oratorija. Njen nekoliko trpek izraz je ob vlogi druge žene odgnal v tretjem delu v široko pevnost v vlogi kraljice iz Sabe, predvsem v ariji Kadar zarja jutranja, ki je zazvenela pastelno. Nekaj manj priložnosti je v partituri Salomona za tenor. Tisto, kar je, pa je tenorist Marjan Trček uspešno obrnil v vlogo, ki je kot ostanek pripovedovalca, v komplementarno celoto. Njegova arija je bila najboljši dosežek. Komorno svetlo so zveneli zborovski prizori, ki so bili dinamični in pevsko subtilni.