Utrinki spominov naših babic Jožice Žniderčič. Kaj ne bi, saj so pustne maškare s petjem, vriskanjem in norenjem preganjale zimo in z nasmejanim obrazom polnile košare s klobasami, jajci…, kot je povedala 87-letna, a zelo mladostna babica in prababica Slavica iz Števerjana. Kot ugotavlja Žniderčičeva, ki je v svoj lepi prispevek vpletla prav posrečen “politični” dovtip, je bilo nekoč manj materialnih dobrin, a več veselja v srcih. Za pust se je v Rdečo kapico prelevila ljubka medvedka Metka spretne ilustratorke Danile Komjanc, ki je tudi tokrat s prikupnimi ilustracijami dopolnila pisano besedo. Urednik Marijan Markežič opozarja, da kratki mesec februar ni označen le s pustnimi šalami, v sebi nosi namreč pomembne praznike, svečnico (2.), Jezusovo darovanje v templju, god sv. Blaža (3.), ki pose pomembna, saj so med drugim ti navdušenci ohranjali slovensko besedo vsaj v cerkvah, kolikor je bilo to mogoče. Poleg že omenjenega profesorja Komela so na mirenskega pevovodjo s svojimi skladbami in tudi drugače vplivali še Vinko Vodopivec, Lojze Mav, Franc Kimovec in Matija Tomc, pa tudi od njega le šest let starejši Lojze Bratuž, na katerega ga je vezala tudi prijateljska vez. Vabilo na koncert in na spominsko proslavo vsebuje krajši zapis o Budinovem življenju in delu. Tam je zapisano, da je v težkih časih s cerkvenim zborom gojil tudi narodno petje. Organiziral je mladinski moški zbor, ki je nastopal večidel skrivaj. Iz prvih povojnih let se je rad spominjal nastopov v Gorici (Ljudski dom in gledališče Verdi v Gorici) in drugje, pozneje v zamejstvu, s katerim je imel vseskozi stike. Ob 70-letnici Budinovega rojstva se je “odličnega poustvarjaldeljuje blagoslov proti boleznim v grlu, in pepelnico, s katero se začenja postni čas, ki bo letos trajal do 22. marca. Opozorila na strani. Pripravila sta jih Paola Bertolini Grudina, ki je v toplih barvah, živahno in razumljivo, z vzgajajočim čopičem prikazala, kakšno zadoščenje prinaša skrbno delo in kaj čaka lenuha. Sličicam je pojasnjevalno besedilo pridal Walter Grudina. Bralci pa jih bodo dopolnili s svojimi občutki. Izpod rok iste avtorice je izšla tudi ilustracija nebeškega prijatelja, sv. Barnabe v družbi s Pavlom. O svetniku je obširen življenjepis, zraven pa še dopolnjevanka. V tokratni številki se je Paola Bertolini Grudina res razživela, saj je vanjo prispevala še domišljijsko vabljivo Žuželkino križanko in dve mikavni strani o Danski deželi z njenimi zemljepisnimi, zgodovinskimi in kulturnimi zanimivostmi. Privlačen zapis je lep pripomoček pri šolskem delu in učenju! Pravljična zgodba v nadaljevanjih gičnim prenovam v Cerkvi in aktivno pri njih sodelovati. Poudaril je še, da je tudi na drugih poljih svojega vsestranskega udejstvovanja znal nevsiljivo prepričati in s sorazmerno lahkoto doseči ter izvajati zdrave in konkretne obnovitvene prijeme. Članek se končuje z izrazom hvaležnosti naše pevske zamejske družine, ki ima v slavljencu zvestega mentorja in tudi konstruktivnega kritika, ko je taka stvar potrebna. “In smo Venčku tudi hvaležni, ker zna ob takih priložnostih postaviti pravo besedo na pravo mesto. Naj tudi nam posreduje o škratih in mačku Marize Perat popelje bralce naravnost v zakleto, kamnito mesto… Tam gotovo ni nežne vijolice in trobentice iz pesmice Berte Golob, ki želita v zeleni pomladi počastiti Boga. Običajni potepuški izlet je tokrat strica Maksa, Tjašo in Pastirčka, ob natančnem vodniku Marijanu Markežiču, pripeljal v Ajdovščino, kjer so se nagledali rimske utrdbe, muzejske zbirke s 1200 fosili, Pilonove galerije, izvira Hublja, fužin, dveh cerkva, sv. Janeza Krstnika in sv. Jurija… Ta poučni izlet je vredno izvesti! Na Pastirčkovih straneh bodo bralci našli še razvedrilni kotiček za sprostitev duha, Rubriko Kar lepo po vrsti z zlogovno izpolnjevanko in svetopisemskim kvizom ter opis rek, ki jih je človek že v davnini kar najbolje izkoristil. Ministranti bodo izvedeli kaj več o liturgiji in procesiji. Bralci naj ne prezrejo Packa – izpod porednega peresa Walterja Grudine -, ki je sklenil, da bo ob vsaki svoji napaki prispeval nekaj drobiža za reveže in “jast pa bom useeno kontent, tudi če falim! ” Iva Koršič del svojih izkušenj, v prvi vrsti pa svoje vere v našo bodočnost” Kat. glas, 16.2.1978. Letošnjo 100-letnico Budinovega rojstva so v Mirnu počastili nadvse slovesno. Posvetili so mu že orgelski koncert, ki so ga oblikovali organist Mirko Butkovič in tri učenke njegovega orgelskega tečaja. Spominska maša in zborovski koncert pa sta bila na dan 100-letnice v župnijski cerkvi v Mirnu. Spregovorili so domači župnik Ciril Cej, novogoriški in nekdanji mirenski župnik Gašper Rudolf, v imenu prijateljstva, ki ga je Budin gojil z zamejstvom, pa je spregovoril njegov prijatelj Zdravko Klanjšček. Pri slovesni spominski maši je pel mirenski cerkveni zbor pod vodstvom Andreja Budina; solista sta bila Zdravko Klanjšček in Andrej Čevdek. Orglal je mirenski rojak, organist v ljubljanski stolnici Gregor Klančič. Zborovsko petje na Goriškem dolguje Venčku Budinu hvaležen spomin. LB