Spored: Spored nocojšnjega jubilejnega letnega koncerta je sestavljen iz dveh delov. V prvem bo zbor v kronološkem zaporedju predstavil dela skladateljev iz najrazličnejših slogovnih obdobij, v drugem delu pa bomo lahko spoznali priredbe ljudskih pesmi najrazličnejših narodov sveta, s katerimi so se člani zbora srečali na številnih gostovanjih po svetu. Koncert bodo začeli in sklenili s slovenskimi deli. Le redki pregledi zborovske ustvarjalnosti se lahko začnejo brez skladbe Jakoba Gallusa, najbolj znamenitega slovenskega muzika preteklosti. Njegovo cerkveno delo Agnus Dei iz Misse super Sancta Maria je izrazito polifono delo. Tudi vse ostale izbrane skladbe so liturgičnega izvora. Heinrich Schütz je bil največji skladatelj nemške protestantske glasbe v prvi polovici 17. stoletja. Njegovo delo je nadaljeval J. S. Bach, čigar glasbo pa je ponovno obudil šele F. Mendelssohn-Bartholdy v 19. stoletju. Sakralno skladbo Slava Bogu na višavah je napisal za osemglasni zbor in kvartet solistov, kar odraža skladateljevo zanimanje za renesančno in baročno glasbo. Za pravoslavno liturgijo pa je ustvarjal Sergej Rahmaninov. Iz obsežnega dela se danes izvajajo le še posamezne skladbe, med njimi tudi Tebe pojem. Prvi znanilec nove glasbe v Italiji je bil Luigi Dallapiccola, ki je leta 1939 pričel ustvarjati v dvanajsttonski tehniki. Prej, leta 1933, je ustvaril serijo zborovskih del na besedila Michelangela Buonarrotija, nečaka bolj slavnega slikarja in kiparja. Prvi del koncerta bo zaključila krstna izvedba dela Pavla Merkùja Postavljam ti spomenik, kantate za osemglasni mešani zbor na besedila Srečka Kosovela. V drugem delu se bomo s priredbami ljudskih pesmi lahko sprehodili po južni Afriki, Irski, Rusiji, Japonski, Švedski, Severni Ameriki, Čilu in končali z Dvema slovenskima ljudskima pesmima Ambroža Čopija.