nosti in ob krajšem kulturnem programu. V torek, 21. t.m., so se podali na romarski izlet na Svete Višarje in v Humin. V sredo pa sta župnija in MePZ Sv. Jernej v sodelovanju z Društvom Finžgarjev dom priSlovesna sveta maša ob praz- redila zelo uspel koncert niku sv. Jerneja in ob 25-letnici duhovnih pesmi dua Martina mašniškega posvečenja g. Štru- Feri (glas) in Iztok Cergol (orblja sta sklenila Jernejev teden, gle). Na predvečer praznovanja sv. Jerneja se je skupina openskih vernikov podala na pohod po Jernejevih poteh, ki je bil sicer prvotno najavljen za ponedeljek, 20. t.m., a je bil zaradi kislega vremena prenešen na četrtek. Isti večer naj bi bila na sporedu tudi G. Zvone Štrubelj predpraznična sveta maša na ki je bil na Opčinah bogato za- odprtem, a je muhasto vreme snovan. Že v nedeljo, 19. avgu- skazilo tudi ta načrt in je zato sta, je domači župnik, g. Franc bogoslužje potekalo v cerkvi. Pohajač daroval slovesno bogo- Teden dni pred godom sv. Jerslužje in vodil procesijo po vasi neja so verniki ob koncu večerter okrog cerkve. V popoldan- nega bogoslužja molili devetdskih urah so se openski farani nevnico v čast svojemu zavetzbrali pod Jernejevimi lipami niku. AH za cerkvijo na prijetni družabCPZ iz Škednja, od leta 2004 pa vodi CPZ od Sv. Ane pri Trstu in skrbi za orgelsko spremljavo nedeljskega bogoslužja. Openski glasbeni večer je bil prava posebnost, saj je ponudil zanimiv in neobičajen celovečerni program, ki mu v tem sestavu in v jazzovskem stilu redkokdaj prisluhnemo. Martina in Iztok sta tradicionalnim zborovskim pesmim dodala svežine, ki jo je občinstvo nagradilo z iskrenim in bučnim aplavzom. Ob slovenskih pesmih sta Martina Feri in Iztok Cergol postregla z občutenimi skladbami italijanske cerkvene glasbe (Fratello sole, sorella luna, Signore delle cime in pesem na besedilo prvega pisma apostola Pavla Korinčanom). Na sporedu so bile tudi črnske duhovne pesmi, ki jih Martina Feri s svojim žametnim glasom suvereno in srčno izvaja in spadajo že v njen železni repertoar. nedeljo: že navsezgodaj se je proti Tabru pomikala množica obiskovalcev, predvsem pa narodnih noš. Iz izvedbe v izvedbo se namreč veča število noš, ki sodelujejo pri nedeljskem poročnem sprevodu: vsako leto se nova skupina ljudi, povečini mladih, odloči, da si bo nadela oblačila svojih dedov in pradedov. Nekateri si jo izposodijo, drugi si je dajo zašiti pri redkih šiviljah in krojačih, ki krojijo ta starodavna tržaška in kraška oblačila, najbolj pridni pa se udeležujejo večletnih šivalnih tečajev, ki jih prirejajo v marsikaterem našem društvu. Kajti ženske noše ne ustvariš iz dneva v dan: