V Tobačni Ljubljana, edini tovarni v Sloveniji, ki izdeluje cigarete, so bili po drugem branju zgroženi. Pa ne samo oni. Oglasila se je oglaševalska zbornica, ki združuje oglaševalce, agencije in medije, oglasila so se društva in klubi, ki jih sponzorira tobačna industrija. Vsi, od medijev do športnih društev, so finančno vezani - nekateri celo usodno (npr. avtomoto društva) - na tobačno industrijo. Oglasili pa so se tudi tisti, ki menijo, da smo preživeli čase prepovedi in da je lahko ta zakon uvod v kaj hujšega. Janez eleznikar, direktor za stike z javnostjo v Tobačni Ljubljana, vidi v prepovedi oglaševanja tobaka dva temeljna problema. »Omejevanje oglaševanja bo v prvi vrsti vplivalo na poslabšanje položaja domačih blagovnih znamk napram tujim. Ti bodo imeli prek uvoženih tujih medijev še vedno možnost vplivati na kadilce s svojo reklamo. To pomeni, da s predlagano prepovedjo dejansko ne bomo prekinili toka reklam, pač pa le onemogočili domači industriji oglaševanje lastnih blagovnih znamk. Poleg tega omejevanje oglaševanja vpliva tudi na to, da se kadilci ne morejo odločati za nove vrste cigaret z manjšo vsebnostjo kondenzata. Zahodnoevropske izkušnje kažejo, da je industrija potrebovala šest do sedem let, da je z vztrajnim informiranjem spremenila navade kadilcev, da so prenehali kaditi težje vrste cigaret in prešli na lažje. Brez informiranja in oglaševanja bi ta proces trajal še mnogo dlje. Tobačna Ljubljana je v zadnjih letih vložila znatna sredstva v tehnološki razvoj lažjih in kvalitetnejših tobačnih proizvodov. Če bo onemogočeno informiranje naših potrošnikov o teh novostih, bodo pretekla vlaganja postala vprašljiva, prihodnja pa seveda zaustavljena,« pravi eleznikar. Dr. Janko Predan, poslanec Zelenih - ekološke socialne stranke, po novem LDS, je eden najostrejših zagovornikov prepovedi oglaševanja: »Edina smiselna zakonodaja je tista, ki prepove vsakršno reklamiranje cigaret,« trdi. Dr. Predan se je 20 let ukvarjal z odvajanjem odvisnosti od vseh vrst drog in tudi med poslanskim mandatom enkrat tedensko dela v dispanzerju v Slovenski Bistrici. »Kot strokovnjaku za bolezni odvisnosti se mi zdi dovoljevanje cigaret z manjšo vsebnostjo katrana in drugih škodljivih snovi enako, kot bi alkoholikom govorili: "Pijte pivo, ne pa močnejših alkoholnih pijač." Ne odobravam nobene cigarete, ne tuje, ne domače, ne tiste z manj in ne tiste z več škodljivimi snovmi. Vsaka cigareta je škodljiva.« V Tobačni pa sklep državnega zbora razumejo drugače: »Od države s takšnim zakonom dobivamo sporočilo: Ne posodabljati, ne razvijati tobačnih izdelkov in tudi ne izvažati! Proizvajajte cigarete z večjo vsebnostjo, in to predvsem za Slovence!« Gospod eleznikar je odločen: »Zmeraj se očitajo samo cigarete, pozablja pa se na stres, zrak in ekološke katastrofe. Če bi cigareta lahko rešila svet, bi bili mi prvi, ki bi rekli: Zaprimo tobačne tovarne. Pa ni tako preprosto.« Slovenska tobačna industrija ob tem navaja izkušnje iz ZDA in Velike Britanije, kjer se potrošnja kljub dovoljenemu oglaševanju nenehno zmanjšuje. Dr. Janko Predan odgovarja: »Tudi jaz bi bil za to različico, vendar se pri nas mišljenje spreminja prepočasi. V zadnjih dvajsetih letih, odkar delam na tem področju, se odnos ljudi do cigarete ni prav nič spremenil. V Ameriki so začeli z osveščanjem pred tridesetimi leti. Tam so dosegli, da je nespodobno, če kdo kadi. Enako velja za zdravstvene delavce v Angliji. Pri nas tega še ni. Nesmiselno je primerjati Ameriko in Slovenijo.« Dr. Predan je prepričan, da sta v Sloveniji največji problem dve legalni drogi, alkohol in tobak: »Prebral sem veliko strokovnih člankov o marihuani. Tudi pri njej so vsebnosti škodljivih snovi različne, odvisno od pogojev, v katerih je gojena. Upam pa si trditi, da je marihuana, posebno, kar se tiče možnosti nastanka hudih zdravstvenih posledic, manj nevarna od tobaka. S tem ne propagiram legalizacije marihuane, saj je neumno legalizirati še eno drogo, če že imamo legalizirani dve. Vendar bi se v primeru, če bi moral izbirati med prepovedjo tobaka in marihuane, odločil za tobak.« In spet eleznikar: »V Avstriji bi zaradi sprejetja takega zakona padel minister za zdravstvo. Tam se zavedajo posledic takih prepovedi za gospodarstvo in turizem, zato so sprejeli zelo ohlapen zakon. Zaradi slabšega položaja na trgu v primerjavi s tujimi proizvajalci bi bilo ogroženih 1.200 delavcev Tobačne. Ocene kažejo, da bi nadaljevanje oženja prodajnega prostora pomenilo odpust okoli 180 delavcev. Zmanjšala bi se tudi vsota 220 milijonov DEM, kolikor jih je prek raznih dajatev v lanskem letu prispevala Tobačna v državni proračun,« razlaga posledice Janez eleznikar. In dr. Janko Predan odgovarja: »Če izračunate stroške, ki jih imamo vsako leto z izgubo delovnih dni in zdravljenjem pacientov, ki zbolijo zaradi kajenja, je to več denarja, kot pa je ekonomska računica izdelave in prodaje tobačnih izdelkov. In če to tezo še zaostrim: Če smo prenesli vse železarne s toliko in toliko ljudmi, bomo tudi Tobačno. Pa sploh ni realne nevarnosti za stečaj.«