Biljana Kompan iz Šoštanja je le ena izmed kakih tisoč žensk pri nas, ki na leto zbolijo za rakom na dojki. Njena usoda, njene stiske, negotovost in nemoč, vse to je bilo doživeto že ničkolikokrat, le da je to za enainštiridesetletno žensko iz Šoštanja samo še ena grozljiva preizkušnja več. "Ko se sama v sebi sprašujem, kje tiči vzrok za bolezen, sem skoraj prepričana, da v hudih stresih, ki sem jih doživljala kar naprej in jim, kot kaže, še kar ni videti konca." Biljana, hči Slovenke in očeta Črnogorca, je prišla iz tedanjega Titograda v materino domovino že leta 1986 kot mlada fizioterapevtka, polna upanja, po svoj košček sonca, k nam iskat svojo življenjsko priložnost. Delo je dobila v enem od hotelov v Topolšici, a le začasno. Tam je spoznala Ivana, vnela se je ljubezen med njima in to je bila za dolgo časa edina lepa reč, ki se ji je primerila. Ker nista dobila dela, sta bila čez čas prisiljena oditi v Črno goro; tam sta imela pri njenih starših vsaj streho nad glavo, Ivan službo varilca in ljudje so ju lepo sprejeli. Pred desetimi leti se jima je v Črni gori rodil Matija.