ledvicami, nato je zbolel za pljučnico in novembra leta 1901 umrl, star komaj 55 let. Takrat je bila Agatha stara enajst let, in to je bilo konec njenega otroštva. Kmalu zatem se je njena starejša sestra Madge poročila s sinom bogatega tovarnarja Jamesom Watttsom, njen brat Monty pa je že bil pri svojem regimentu v Indiji. Kljub finančni stiski njena mati hiše ni prodala, vendar se je drastično zmanjšalo število osebja v hiši, imeli so tudi manj socialnih stikov. Toda Agatha je bila zadovoljna, ker je bila lahko sama z materjo. Ob večerih sta brali in knjiga Ujetnik dvorca Zende je Agatho prvič popeljala v svet romanc. Vpliv tega romana je viden v marsikaterem njenem delu. Po letu 1903 je začela Agatha prebirati kriminalne romane o Sherlocku Holmesu. Božič je družina tradicionalno praznovala skupaj z družino Watts, v katero se je primožila sestra, v Abney Hallu. Ta impozantna hiša ji je ostala v nepozabnem spominu. Naslednja leta so bila leta zgodnje dekliške dobe, izmenjevali so se ure učenja klavirja, branje, kotalkanje in poletno kopanje. Približno okoli petnajstega leta pa je Agatho preplavil val pobožnosti, tako da je hotela postati nuna. Mati Clara se je razburila in odločila, da je čas, da hči preživi nekaj časa v Parizu in se nauči vedenja, kakršno pritiče mladi gospodični. Agatha je že govorila tekoče francosko, pisanje v tujem jeziku pa ji ni šlo od rok: pri pisanju po nareku je običajno naredila več deset napak. Ta njena nezmožnost, da bi naredila nekaj v natančno odmerjenem času, je ostala njena značilnost vse življenje. »Blagoslov avtorskega pisanja je v tem, da lahko uredim svoje zasebne zadeve v času, ki si ga sama določim.« Po dveh zimah in enem poletju v Parizu - »Mogoče so bili to najsrečnejši dnevi, kar sem jih doživela.« - se je vrnila v Torquay. Sedaj je že imela kup prijateljev približno enake starosti. Igrala je tudi mandolino v majhnem orkestru. Torquay je bil v tistem času zelo priljubljeno letovišče. Pikniki, vrtne veselice in sprejemi so se kar vrstili. Končno je prišel čas, ko je bilo treba dvajsetletno Agatho tudi uradno predstaviti in uvesti v družabno življenje, če bi bilo mogoče, kar v Londonu, saj je bil to za vsako mlado dekle zelo pomemben dogodek, ki je včasih zaznamoval vse njeno življenje. Njena mati seveda ni imela sreds-