zamenjati, četudi nisem imel pojma o medicini. Morda so pomislili name, ker sem dal tisto injekcijo Abu Bakru. Ambulanta je bila ob mošeji, pred eno od votlin. Čeprav ni bila velika, je imela neverjetno zalogo povojev, zdravil, antiseptikov in kirurških pripomočkov. Tam je bilo tudi precej knjig in priročnikov v angleščini, v katerih je bilo razloženo, kako se poskrbi za mnoge poškodbe in bolezni. Zdaj mi ni bilo več treba na urjenje s Čečeni, zato pa sem imel v ambulanti veliko prostega časa. Še vedno sem tako kot vsi odhajal na jutranji tek, a skoraj vse popoldneve sem preživljal sam. To sem izkoristil za urejanje medicinskih zalog in branje priročnikov. A kmalu so začeli prihajati prvi bolniki: mnogi so zboleli za malarijo, kožnimi boleznimi ali pa so imeli zaradi pitja vode prebavne motnje. Včasih je v ambulanti spalo po pet bolnikov hkrati in moja dolžnost je bila, da zanje poskrbim. To mi ni delalo nikakršnih preglavic, saj sem kot otrok toliko časa preživel po bolnišnicah, da sem se navadil biti v stiku z bolniki. Ko pa nisem imel kaj početi, sem bral knjige. A pogrešal sem urjenje s Čečeni in počasi me je začel najedati dolgčas. Nekega popoldneva me je prišel v kantino iskat eden od vaditeljev in mi rekel, naj grem takoj v ambulanto. Ko sem prišel tja, je bil tam eden od afganistanskih kuharjev z Ibn al-Šejkom in otrokoma iz vasi, ki sta bila brata. Najstarejši je imel kakih dvanajst let in je držal mlajšega za roko. Ta je bil star največ šest ali sedem let. Mlajši je imel glavo ovito v kos blaga, in ko ga je starejši odstranil, sem videl, da ima na glavi globoko rano. Starejši je skušal razložiti, kaj se je zgodilo, kuhar pa je prevajal. Otrok naj bi padel s skale. Zdaj je na njegovi glavi zijala velika odprta rana. Posadil sem ga na stol pri vratih v ambulanto, da bi imel dovolj svetlobe za pregled. Rana je bila zelo resna – nekje je bila vidna celo belina lobanjskih kosti. Iz rane je močno krvavel. Oba otroka sta bila krvava in kmalu sem bil tudi jaz. Mali je bil skoraj nezavesten. Bil je v šoku in ves bled. Njegove oči so bile steklene, glava mu je nihala levo in desno. Ko sem ga potipal, se mi je zdel čisto drobcen.