Velike etnične spremembe na Kosovu in v Metohiji so povzročili zunanji politični dogodki. Po porazu turške vojske pred Dunajem leta 1683 so Avstrijci v nadaljevanju vojne prodrli globoko na Balkanski polotok. Njihov prodor je dvignil balkanske narode, predvsem Srbe in Makedonce, v upor proti turški oblasti. Zelo odmeven je bil Karpošev upor v Makedoniji, ki pa je bil v krvi zadušen. Po padcu Beograda leta 1688 se je začel hiter in zmagovit pohod cesarskih čet preko Niša do Skopja in preko Prokuplja do Kosova in Metohije. General Giovanni Piccolomini, ki je vodil vojaške akcije, ni bil samo izvrsten poveljnik, ampak tudi spreten diplomat. V Prištini so se mu pridružile precejšnje sile Srbov in Albancev. Skozi Kačanik je nato prodrl do Skopja, ga osvojil in požgal. Novembra je vkorakal v Prizren. Ko je zvedel, da je patriarh Arsenije III. Crnojević v strahu pred Turki zapustil Peč in se preselil na Cetinje, da bi se povezal z Benečani, mu je postavil ultimat. Od patriarha je zahteval, naj se takoj vrne v Peć, ker je računal, da bo spodbudil ljudstvo k vstaji. Patriarh Arsenij III. se je takoj vrnil, ker mu je Piccolomini sporočil, da bo v nasprotnem primeru izpeljal volitve za drugega patriarha. Do razgovora s patriarhom pa ni prišlo, ker je Piccolomini medtem zbolel za kugo in umrl.70