Dobra plat zdravljenja je, da je pri nas na voljo dovolj učinkovitih in varnih zdravil za zdravljenje astme in rinitisa, slabost teh bolezni pa je dejstvo, da ju veliko bolnikov sploh ne zdravi. Kot pravi dr. Šuškovič, je njihova zavzetost za zdravljenje še zelo majhna. Mnogi namreč ne jemljejo redno predpisanih zdravil, zato pri njih bolezen ni urejena. Skrbi podatek, da samo dvajset odstotkov bolnikov redno jemlje zdravila za zdravljenje astme, kar polovica bolnikov pa ne zna pravilno uporabljati pršilnikov brez pomoči nastavkov. Če takih bolnikov ne odkrijejo, jim zdravila v obliki pršilnikov ne morejo koristiti. Bolezen lahko poslabša tudi kajenje. Po nekaterih podatkih kar trideset odstotkov bolnikov z astmo še vedno kadi. "Kadilec z astmo je zelo ogrožen, kajti na zdravilo se odziva slabše ali sploh ne, hitreje se mu slabša pljučna funkcija in čez leta se lahko pojavi trajna zapora dihal, bolnik pa postane invalid. Kajenje je pomemben dejavnik tveganja za slab potek astme in rinitisa. V Sloveniji vsak drugi kadilec umre zaradi posledic kajenja!" Bolnice z astmo te bolezni ne smejo prenehati zdraviti niti med nosečnostjo, vendar se to praviloma dogaja. Ko ugotovijo, da so noseče, takoj prenehajo jemati vsa protiastmatska zdravila, da ne bi škodile plodu. Toda v resnici mu s tem škodijo še bolj. Profesor Šuškovič poudarja, da jo morajo zaradi otroka zdraviti še bolj dosledno, saj je poslabšanje astme v nosečnosti težje obvladljivo in pri hudi obliki astme otrok dobi manj kisika. "Nosečnice naj še naprej jemljejo inhalacijske glukokortikoide. Njihova pogosta napaka je, da opustijo vsa zdravila. Povrhu kar polovica žensk z astmo kadi tudi med nosečnostjo, s tem pa se poveča verjetnost, da bo tudi otrok zbolel za astmo," je poudaril dr. Šuškovič.