»Zdaj verjamemo v vas,« je ena od izjav vodilnih ljudi celjskega kluba iz leta 1997. Izjava, ki je nastala po zmagi Celja PL v Barceloni. Do zdaj edini v katalonski prestolnici. Izjava, ki je zaznamovala generacijo, ki se je zaradi absolutne prevlade Barcelone v devetdesetih letih preteklega stoletja morala zadovoljiti s polfinalom. Barcelona je na povratni tekmi dobila prvi polčas, v drugem so imeli pivovarji v zadnjih minutah napad za plus pet. Bili so blizu, prekleto blizu. Toda Baruffet, Šepkin, Ortega, Guijosa, Urdangarin in Masip so bili premočni. Še posebej Enric Masip. Premočni za Perića, Šerbca, Pungartnika, Tomšiča, Lapajneta, nadebudnega Pajoviča, Vugrinca, Načinovića, Jelčića, Puca... Za ekipo, ki jo je vodil Zdravko Zovko. Vrsto let je bilo Celje PL edino, ki mu je uspelo zmagati v katalonski prestolnici. Barcelona je naslove evropskih prvakov osvajala v sezonah 1990/91, 1995/96, 1996/97, 1997/98, 1998/99, 1999/00 in 2004/05. In nihče ni bil tako prepričljiv vladar kot Barcelona. Konkurenca je sicer z leti postala bolj izostrena, ambicioznih klubov je bilo vedno več, a Barcelona je ostajala na vrhu. Najbolj boleč poraz se je zgodil v četrtem zaporednem polfinalu pivovarjev. V sezoni 1999/00. V letu, v katerem je Barcelona spet postala evropski klubski prvak, a je na novo lovoriko morala čakati naslednjih pet let. Na klopi Celja PL je sedel Sead Hasanefendić. Na prvi tekmi v Barceloni je bilo ob polčasu še 14:14, končalo se je z neverjetnih 39:24. V zakulisju so padale hude obtožbe, sledil je nov carski rez v ekipi in na klopi. Toda polfinale je bil nov v vrsti dokazov vrednosti celjskega kluba. Obrazi na eni in drugi strani se niso povsem spremenili. Barcelona je takrat imela »dream team«, ki ga je ustvaril in vodil Valero Rivera, mož z najvišjim številom klubskih lovorik. Toda sansko moštvo je postalo prestaro, čeprav bo jutri na klopi Barcelone sedel tudi 42-letni Andrej Šepkin, mož, ki je skupaj z Baruffetom in Švedom Svenssonom takrat zagrenil življenje celjskega napada. Zadnji obračun se je zgodil spet v polfinalu. V sezoni 2004/05. Celje PL je branilo naslov evropskega klubskega prvaka. Barcelona je bila na poti novega vstajanja. Dejan Perić je bil na napačni strani, Luka Žvižej se je veselil naslova evropskega klubskega prvaka z Barcelono. Barcelona je bila enostavno premočna za Celje PL, ki je močno spremenilo šampionsko ekipo. Tri leta kasneje sta obe ekipi spet spremenjeni. Celje PL bolj kot Barcelona. Za celjsko ekipo še vedno igrajo Gorazd Škof, Edvard Kokšarov, Miladin Kozlina in Dragan Gajič, za Barcelono Baruffet, Hernandez, Nagy, Puig, Iker Romero, Jerome Fernandez in Victor Tomas. Barcelona že nekaj let nima množičnega obiska, jutri ga pričakujejo. Celje PL v Španiji uživa izjemen ugled. In v Španiji cenijo tradicijo. V Barceloni še posebej.