Starejši ljudje se dobro spominjajo gostobesednega profesorja iz šestdesetih let, čeprav so morda že pozabili njegovo ime, ki nam je s črno-belih televizijskih ekranov s palico in tablo v ozadju razlagal abecedo tržne ekonomije. Podobno kot se kritični družboslovci še danes ne morejo ogniti Teoretičnih problemov naše družbene in gospodarske ureditve , dveh kapitalnih knjig iz sedemdesetih let, s katerima je profesor Černe dosegel svoj intelektualni Olimp. V tej analizi sodobnega sveta in domačega ekonomskega sistema ga še do danes ni nihče presegel. In ne nazadnje sem imel kot njegov študent in kasnejši asistent možnost spremljati pristno interpretacijo te angažirane politično-ekonomske literature, ki je preprosto zaznamovala generacije študentov ekonomije v Ljubljani in drugod. Pedagoška in raziskovalna vnema, čustvena in ognjevita interpretacija, sta bili zaščitni znak Černetovega vsakdanjega komuniciranja. Oboje ga je za nekaj desetletij povzdignilo v najmarkantnejšo osebnost na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, sloves vodilnega političnega ekonomista pa je užival povsod po bivši Jugoslaviji. Za svoje znanstveno raziskovanje in izdajo politično-ekonomskih knjig je profesor Černe prejel tudi vrsto pohval in nagrad, leta 1960 Cankarjevo nagrado, leta 1976 Kidričevo nagrado in leta 1991, tik pred razpadom stare države, še nagrado Zveze ekonomistov za zadnje kritično delo Jugoslovansko samoupravno gospodarstvo v teoriji in praksi . Odbleski in sence življenja pa so se razkrivali tudi v Černetovem leposlovnem snovanju, njegovih pesmih in pretresljivo intimni pripovedi Koncert za raka (1989), ki navidezno z obrobja najbolje razkrivajo njegovo večplastno človeško naravo. Biti samosvoj in drugačen, toda vseskozi človeški in angažiran mislec.