Mravlje najdemo povsod, v vrtnih lopah, na podstrešjih, v starih vodnjakih, v parkih velemest, ob morju, v hribih, v savanah in pragozdovih in v n-tih nadstropjih stolpnic, kjer nam s pulta pospravijo vse drobtinice, polit sok, nutelo … in pojedo tudi tisto, kar ni treba. Pridejo tudi do kruha, ki zavit v vrečko visi v zraku, nataknjen na ročaj kuhinjske kredence. Posebno jih privlačijo elektronske naprave: stikala, vtičnice, luči, števci, računalniki, glasbeni stolpi, tudi televizorji … tudi i-Pod in daljinec sta v redu, če se jim ravno znajdeta na poti. Naprave se lotijo z vso resnostjo in jo na koncu v večini primerov uničijo, zlasti če je pod napetostjo, ker naredijo kratek stik. Če jim je kaj na poti, pa požrejo, kot so to storile z gumbom elektronskega števca. Načinov za vstop je vse več, če zadnjih vrat ni, je potreben drug pristop. Mravlje to obvladajo, kapo dol.