Če se kdaj ne sprašujem, kaj sploh počnem v tistem včasih vtaknem v žep še kakšnega originalnega trenutku tam, je to takrat, ko se znajdem, hote ali Pavčka, Gregorčiča, lepo je tam notri, le vedno se mi mudi in tudi zato včasih prinesem domov kak nehote, zavestno ali podzavestno, v knjigarni. Seveda mora to biti knjigarna, v kateri ni tečnih dvojnik, knjigo, ki sem jo že kupil. A nekaj čudnega prodajalcev in prodajalk, ki tekajo za teboj, ampak le mora biti, če še ene same nisem nesel nazaj… te po vljudnem pozdravu pustijo, da se sprehodiš In sem tako tudi minuli teden moral v Novo Gorico med knjigami. Če je pozdrav ljubezniv, oboje- zaradi nujnih opravkov v nekem uradu, ko je avto stransko prisrčen, obisk knjigarne velja dvakrat več. kar sam zavil v ulico, kjer stoji knjigarnica. Imel sem Nasmeh in prijaznost nič ne staneta, a se pri nas srečo, da sem našel parkirni prostor, še večjo, da vse bolj zdi, da gre za izjemno dragoceno blago, ki sem srečal prijatelja Andreja Malniča, ko sem hodil k avtu, on pa v trgovino po testenine, obema se je ga ne gre deliti z nikomer! Tudi pri nas je nekaj takih knjigarn, žal so take sa- mudilo, pozdravila sva se pred trgovinico s knjigami, mo italijanske, v Sloveniji pa je zadnje čase, hvala ko sem mu rekel: “Andrej, ti pojdi kuhat pašto, jaz pa grem samo trenutek pogledat Bogu, še nekaj trgovin, v katerih še noter”! Ker me je že videl s vedo, kaj je knjiga, pa čeprav tudi polnimi vrečami hoditi iz te v domovini jadikujejo, da je s knjiknjigarnice, je nemočno rekel: garnami vse težje. Ko povprašam, “Ma ne, ma pojdi domov”! A sem ali se knjige še kradejo, kot so se v šel in v sobici ob prvem pogledu mojih časih, me nejeverno gledazagledal drobno knjižico z jo… Aja, elektronski sistem varovanaslovom Pomaranče iz Maroka nja, internet, elektronski mediji, ja, in kot stari ljudje na glas vzkliknil: sem razumel, ja! Ker tistega o tem, “Če bi jo iskal, je ne bi nikdar kako danes nihče ne bere, ne sprenašel”! jemam več, doma imam dve mlaMlado dekle se je veselo zasmedoletnici in devetletnega sina, ki jalo: “Tako se vedno zgodi, gosberejo, zelo veliko berejo. Vse se pod”! da, če se hoče, če zrasteš med knjiV roke sem vzel drobno knjižico, ki gami, jih boš bral, to je zakon, kaj jo je napisal mladi Vasilij Aksjonov, zakon, aksiom! Knjige se namreč ne prodajajo, veVasilij Aksjonov v slovenščino pa sta jo prevedla Aleksander Skaza in Uča Zlobec, do povedati predvsem tisti, ki mislijo, da se knjige lahko prodajajo kot drva. Ta refren neverjetno, izšla je že leta 1965 pri Mladinski knjigi! sicer poslušam od malih nog, a knjigarne še stojijo. In se mi je odvrtela zgodba o Aksjonovu, ki smo ga Ko grem v večja mesta, grem seveda tudi, če že ne leta 1980 v Trstu fantje dobesedno “požrli”, ko je predvsem!, v knjigarne. Kdor ni še bil v Foylesu v izšel njegov roman Opeklina (Ustione, Ožog) v italiLondonu ali manj znani, a zato še bolj presenetljivi janščini pri Mondadoriju, a slovenskega prevoda in večji knjigarni Waterstones pri Piccadilly Circusu, nismo nikdar dočakali... Ko mi je leta kasneje Drago najbrž niti v sanjah ne more misliti, kako nebeško Bajt v Ljubljani povedal, da založniki in slovenski lepo je lahko med knjigami! Če seveda odmislim bralci ne maramo ruskih pisateljev, nisem mogel knjigarno Konzorcij v Ljubljani, kjer zares domuje verjeti, zato, je še dodal, da ni veliko novih prevodov. knjiga in človek lahko v ljubem miru sede v udoben In sem čudovito knjigo prinesel domov, jo dal na naslanjač ter v plemeniti tišini prebere vsaj zavihek mizo, še ženi je obraz zažarel, saj jo pozna iz mojih na knjigi, če že ne začetka…, pri nas česa podobne- pripovedovanj! ga ne moreš doživeti, če ne greš vsaj do Trsta ali v In sedaj je na vrsti hčerka… … Novo Gorico, kjer domuje prijazna knjigarnica tik Le kje je danes Vasilij, le kje so njegova dekleta in zraven zabavišča, v katerem ljudje igrajo na srečo. fantje, ki so zaradi pomaranč iz Maroka prevozili pol Majhna je, še manjšo sobico ima, v kateri odlagajo Sibirije? utrujeni Novogoričani imenitne knjige, ki jih lahko Na spletu izvem, da je Aksjonov umrl letos poleti v kupiš za malo denarja. Občasen gost sem tam, pri starosti 76 let. In se mi zavrti pred očmi njegova tej knjigarnici je namreč zelo težko dobiti parkirišče!, zgodba, vredna mojstrskega romana, ne, še bolje: nakupil sem že veliko takih knjig, o katerih sem ameriškega filma. pred leti lahko samo sanjal, da jih bom imel, stale In kakšen film bi to bil! so dejansko toliko, da si jih nisem mogel privoščiti. Življenje je to. Sedaj pa jih lahko kupujem po dva evra, en evro..., Knjiga pa ostane.