Sončni žarek je zdramil Marca iz sna. Odprl je oči, a že takoj spet priprl veke. Prevalil se je na drugo stran in odkril, da je sam. Sunkoma se je vzravnal. S pogledom je preiskal sobo. Nikogar ni bilo. Gol je vstal iz postelje. Ko se je z bosimi stopali dotaknil parketa, ga je hlad zbodel prav do stegen, skrčil mišice v njegovih ledjih in ga oplazil po tilniku. Naredil je še en korak, krepko stopil; podplati so že privajali hladu tal. Najprej je slišal nekakšno šušljanje, podobno pljuskanju vodometa. Skozi bambusov preplet okna je v malem bazenu spodaj opazil postavo. Med cvetovi je gibko plavala sirena z žadastim telesom; za njo so se kot kraljevska vlečka razprostirali po vodi njeni bujni črni lasje. Ko je priplavala do drugega konca bazena, se je oprla na roke in se vzpela iz vode: breztežna, gola prava boginja. Marco se je nasmehnil in zlezel nazaj med toplo svileno posteljnino. Nekaj trenutkov pozneje se je že prikazala, zavita v rjuho. Marco je razširil roke. Xiu Lan se je stisnila k njemu, v zavetje njegovih krepkih ramen.