"Pubi, usidma se" poje v enem od svojih kantavtorskih uspešnic Iztok Mlakar.In so "pubi" oni dan res sedli skupaj, in da je bila "kvota" zagotovljena, sta se jim pridružili dve ženski. Prvič na novo organizirani v Gorenjski pokrajinski odbor Liberalne demokracije Slovenije in pod novim vodstvom. V Kranju in v pokrajinskem odboru predseduje odslej Jelko Kacin, Besničan, poslanec državnega zbora in šef komisije za mednarodne odnose. Ali se z novim predsednikom obeta več LDS-ovega reda na Gorenjskem, ne vem, zagotovo pa boljša in učinkovitejša komunikacija z državo in "tapravimi" z vrha in vodstva stranke in državnega "aparata". In Jelko Kacin se je v ta namen odrezal že prvič. V goste, na klepet je povabil ministrskega predsednika in šefa stranke, skoraj Gorenjca iz Vodic, mag. Antona Ropa, in Žirovca, dr. Pavla Gantarja, ministra za informacijsko družbo. Še prej sta oba, šef vlade in minister, obiskala prvega managerja leta 2003 Andreja Polenca v Iskratelu. Zdelo se je, da je bilo vse skupaj dokaj na hitro, saj jim ni uspelo ali celo niso želeli ob sebi še nekoga, ki bi kaj zapisal in slišal. V izjavi za vas, javnost, so zapisali, da je vse "okey", da so govorili o Iskratelu, Simensu A.G., nemškemu gigantu, ki je precejšen solastnik Iskratela, vsi pa čakajo na podpis nove pogodbe. Ja, in prav je, da državni vrh ve, kaj in kako je v podjetju z izrazito perspektivno gospodarsko panogo in veliko domačega znanja. Mar ne? In prav je, da šef vlade sliši, kaj in kako je v LDS-u v Kranju in na Gorenjskem in kakšni problemi nas tarejo. Vse od avtoceste do državnih cest, Triglavskega narodnega parka, Bohinja, Bleda, Planice, ... Ja. Županja Bohinja Evgenija Korošec je temeljito predstavila "skoraj" vso problematiko Bohinja in povabila oba, Toneta Ropa in Pavla Gantarja na delovni obisk. "Mene nihče nikamor ne povabi," je bil v sproščenem nasmehu duhovit Pavle Gantar v odgovoru Tonetu Hrovatiču, LDS-ovemu koordinatorju, ki je Koroščevi potrdil in poprosil za boljšo odzivnost v Ljubljani. Najbolj temeljit, razumljen in kritičen je bil prvi mož Save Janez Bohorič, ki je načel problematiko v gorenjskem turizmu in razložil, zakaj res verjamejo v pravilnost velikih naložb prav v turizem. Upam, da je bil res razumljiv vsaj v delu, ko je nazorno, s primeri, dokazoval slabo odzivnost države. Je pa predsedniku Ropu ob koncu stisnil roko in padel je dogovor za polurni sestanek. Nekaj, lahko bi rekli, odvečne problematike, ki jo imajo v Planici, je predstavil župan Jure Žerjav, bil pohvaljen in za spodbudo dobil zagotovilo Toneta Ropa, da bo zraven kot predsednik vlade in pokrovitelj. Dolga, prijetna debata, nič kaj "nervozno" strankarsko obarvana. Da naj bo Gorenjska bolje organizirana, smo slišali nekajkrat. Da bi morali več sami narediti "od spodaj navzgor" in ne čakati odzivnosti "od zgoraj navzdol", ... Ob koncu je bilo še bolj sproščeno, nasmejano. Jelko Kacin je omenil, da je bil obiska šefa Toneta Ropa "rekorden", saj se ni še nikjer tako dolgo zadržal. "Newcomer", "rockie" - novinec zadnjega parlamenta je zagotovo Dušan Vučko, včasih "miličar", za tem še nekaj let policaj in pred odhodom v Ljubljano sekretar župana Kramarja v Bohinju. Problematika Triglavskega narodnega parka je njegova domena, in če bi jih vsaj nekaj naredilo toliko, kot Vučko za Bohinj, bi bila Gorenjska zakon. Aja, jakna. "Daj to jakno dol in ne bodi kot policaj," je še pred začetkom "ukazal" Jelko Kacin Dušanu Vučku. Smeh je posledica jakne, ki ni ostala v garderobi.Mi je pa všeč, da je bil Gorenjski glas in s tem Nominator dobre štiri mesece pred vstopom v EU in Nato že v Bruslju, celo na sedežu Nata. Za to je "odgovoren" Kranjčan Tomaž Rogelj, ki je časopis odnesel gimnazijskemu sošolcu in prijatelju Roku Kosirniku, ki že nekaj let službuje v Bruslju. Skupaj z družinama so preživeli novoletne praznike, Roku v veselje, da z domačimi prijatelji, Tomažu v še večje, ker je končana "zgodba SIB", v katero je bil delno vpleten kot zadnji direktor banke. Tomaž Rogelj je trenutno na dopustu, z družino uživa pretežno na Krvavcu, tako dobre volje pa sem ga srečal v gostišču Arvaj v Kranju, kjer smo bili vsi neznansko nasmejani. Zakaj?Poslušali smo Rimarije iz Oštarije, Štorije in baldarije in Balade in štroncade. Že veste, ane. Ja, Iztok Mlakar, Novogoričan in član ansambla Primorskega narodnega gledališča nas je očaral, "začaral", nasmejal in bilo je "full cool". "En glažek vinca mi daj", nazdravil je in padle so jezikovne pregrade, spretno je preklapljal iz kvantanja, govora in igre v kantavtorske perfekcije nastopa, muzike in izrednih besedil. Izjemno! Če je že njegov Marjo Špinel na običajnem radiu zanimiv, je nastop v živo Iztoka Mlakarja enostavno odličen. Smeh! Aplavzi! "Fore", ki držijo in nasmejijo. Da se počuti mladega, ker nastopa na povsem novem Arvajevem odru, da od "logov" - psiho, socio, ... najbolj ceni prav enologe, in še kup domislic, ki so nasmejale povsem polno gostišče. Bravo! Zagotovo je bila navdušena družina Arvaj, starejši sin Marko, ki z mamo Ivico skrbi za gostišče, in oče Tone, ki je še vedno nepogrešljiv v Britofu, kjer gradijo sodoben obrat za predelavo mesa. Marku to ni prvi koncert, saj se je pred leti že poskušal z nekaj, predvsem jazz koncerti v lokalu Bon Ami, ki ga žal ni več. In bilo je zanimivo opazovati nasmejano občinstvo, pokanje grimas, smeh do solz, sproščeno navdušenje. Še več takih! Bravo Iztok Mlakar!"Z dobrim namenom, ..." me je pred dnevi na svoj rojstni dan povabil Boštjan Gasser, podjetni mladenič osemindvajsetih let. "Vsem morebitnim darilom se odpovedujem v korist družine z Gorenjskega, ki potrebuje pomoč," je zapisal na lepo oblikovano in sestavljeno vabilo. Je še kaj dodati? Prav nič! Izjemna ideja, topla, čustvena in prav nič zavita v plašč poslovnosti. Končno! Prav prijetno je bilo v Cukrarni, kjer si je Boštjan Gasser omislil praznovati v družbi prijateljev, sodelavcev in družine. Z "jazzi" glasbeno opremo tria, Anje, Filipa in Matevža iz Jazz oddelka glasbene srednje šole in ob pevski podpori Sandre Zupanc, bolj poznane kot Sendi. Fino. Še zaplesali so. Za dobro vzdušje in za nagrado. Kos okusne torte. Boštjan Gasser je mladenič, ki se je spomnil "Jana" jezikovne šole za najmlajše, predšolske in šolske mladce, ki se s pomočjo sodobnih učnih programov učijo nemščine, angleščine, po novem še francoščine, španščine in italijanščine.Že šesto leto. Boštjan je praznoval v družbi Anthonyja Elforda, ki je zaposlen na ministrstvu za obrambo v sektorju za obrambna planiranja, kot posebni svetovalec Velike Britanije, kjer dela tudi Boštjanova Ana. In tako je bilo praznovanje mednarodno, dvojezično, še bolj zanimivo. Boštjanu angleščina ne more delati preglavic, malce pa smo se nasmejali, toda nič hudomušno, ko se je Anthony potrudil pozdraviti v slovenščini. Na koncu so nam razrezali torto, atraktivno se nam je predstavil vešč barman s koktajli. Boštjan je zbral lepe denarce. Ker vsi niso utegnili na rojstni dan, je nekaj denarca dobil še minule dni. In družina s sedmimi otroki bo dobila velik monitor za računalnik. Lepo, a ne!Morda naslednjič še kaj o nenavadno odmevnem "odhodu" Primoža Svoljšaka iz Lip Bleda, zagotovo pa še kaj zanimivejšega.Anton Rop in Pavle GantarJure Žerjav in Janez BohoričDušan Vučko in Jelko KacinTomaž RogeljIztok Mlakar in Dušan ŠuligojMarko, Ivica in Tone ArvajBoštjan Gasser in Anthony ElfordJazz Trio - Anja, Filip in MatjažSandra Zupanc - Sendi