Kljub zapiranju zasavskih rudnikov in ukinjanju z njimi povezanih dejavnosti, kar je in bo povzročalo velike gospodarske, demografske, socialne, zdravstvene in prostorsko-pokrajinske spremembe, tretjino bruto dodane vrednosti še vedno prispevajo dejavnosti rudarstva in predelovalne industrije oziroma 49 odstotkov sekundarni sektor v celoti. Spremembe se kažejo zlasti v še vedno nadpovprečno rudarskoenergetski in industrijski gospodarski strukturi, izraziti dnevni migraciji in socialni sestavi prebivalstva. Zalog premoga je še veliko, še posebej v jami Hrastnik – par milijonov ton –, ampak je že zaprta. Tudi prihodnje delovanje TET, ki jo sedaj poganja edinole premog iz RTH, je še zavito v dim. Stopnja registrirane brezposelnosti v Zasavju je že zdaj druga najvišja v Sloveniji – 13,7-odstotna (v državi je 10,2). Regionalni razvojni program sicer kot eno od rešilnih bilk med drugim predvideva tudi spodbujanje razvoja turizma v regiji, pri čemer šteje rudarsko deželo za turistični potencial. Zlasti po nekdanjem in še aktivnem rudarstvu prepoznavna regija naj bi to lahko izkoristila v najrazličnejših oblikah, med drugim z vključevanjem rudarske dediščine v turistično ponudbo, oblikovanjem tematske rudarske poti in z ureditvijo rudarskega muzeja v Trbovljah.